V tem tednu so nekateri zaskrbljeni Šoštanjčani znova s strahom opazovali pregrado, ki ločuje Velenjsko in Družmirsko (Šoštanjsko) jezero. Jezerca, ki so se pojavila na pregradi, so se zavoljo minulih obilnih padavin še razširila. Premogovnik Velenje, ki skrbi za trdnost nasipa, sicer že leta zagotavlja, da je pregrada, pod katero povrh vsega odkopavajo premog, še vedno dovolj močna, čeravno je iz leta v leto na videz ožja, preplavila pa so jo že omenjena jezerca. Ob tem sicer ne skrivajo, da bi jim dodatni material prišel še kako prav.
Doslej so mesečno tam odložili od 700 tisoč do milijon kubičnih metrov materiala; med vgradnim materialom je tudi pepel iz šoštanjske termoelektrarne (TEŠ), že dlje časa pa računajo na dodaten material, ki bo nastal ob začetku gradnje tretje razvojne osi.
Ugrezanje preveliko
Pred letom dni je na občinski seji Drago Potočnik iz Premogovnika Velenje svetnikom priznal, da so ugreznine vedno večje od količine materiala, ki je na voljo za njihovo zapolnitev. "Stanje ni najboljše, a je trenutno žal takšno in ga vseskozi rešujemo s tehničnimi ukrepi," je takrat dejal Potočnik. "Dela pri sanaciji ugreznin se izvajajo skladno z rudarskim projektom, širine na tem območju ne zmanjšujemo. Manko materiala trenutno nadomeščamo z zemeljskimi izkopi hribine Ležna, ki je v neposredni bližini," so nam nedolgo nazaj na naše vprašanje, ali se pregrada zmanjšuje, kratko odgovorili v Premogovniku Velenje.
Mnogi so ob pogledu na pregrado zato ugibali, ali bo ta sploh vzdržala do začetka gradnje tretje razvojne osi. Vsaj te skrbi ni več - gradnja se uradno začne prav danes.
Zaščita ali turizem?
Že nekaj časa pa svojo pregrado gradijo tudi v Šoštanju. Na prvi pogled je videti, kot da bi se Šoštanjčani, še bolj pa TEŠ, z njo želeli zavarovati pred morebitnim popuščanjem osrednje pregrade med jezeroma. A kot pojasnjujejo na občini, dela pomenijo uvod k obljubljeni ureditvi rekreacijsko-turističnega parka, ki naj bi bil namenjen čim širšemu krogu uporabnikov, tako mladim kot starejšim, domačinom in turistom.
Trenutno potekata stabilizacija zaščitnega nasipa proti mestu ter ureditev prehoda od Račjega otoka do poligona ribičev s tremi pretočnimi kanali, opisujejo na občini, kjer pričakujejo, da bodo v tem letu končani še peščena pešpot okoli jezera, nova dovozna pot in večje parkirišče. "Prvo in del druge faze projekta uredi TEŠ v dogovoru z občino. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja bo tretjo fazo financirala Občina Šoštanj iz proračuna. Idejni projekt je pripravil Rok Poles, zdaj pa projekt za izvedbo pripravlja Holding invest," gradnjo, ki ob vstopu na gradbišče ni zabeležena s kakšno gradbiščno tablo, opisujejo na občini.
Nekoliko drugače gradbena dela ob Družmirskem jezeru, ravno na delu, ki je najbližji TEŠ, opisujejo v elektrarni. Kot pojasnjujejo, je v teku ekološka sanacija - revitalizacija plitvine Družmirskega jezera. "V okviru sanacije manjšega dela jezera je v planu tudi izvedba otočkov in sekundarnega nasipa, ki bo opremljen z zapornico in prelivi kot dodatna varnost pred potencialnim poplavnim valom iz smeri Gaberk. Ukrep služi predvsem za zaščito mesta Šoštanj pred poplavnim valom in za vzdrževanje akumulacije," pojasnjujejo.
Gradnja hitre ceste se je začela pravočasno
Dodatna zaščita mesta, čeprav je na občini ne poimenujejo ravno tako, je dobrodošla. Ob morebitnem popuščanju nasipa, ki ločuje jezeri, bi se namreč gladina vode v Družmirskem jezeru nevarno povečala in zalila del Šoštanja, gladina Velenjskega jezera pa bi se temu primerno znižala ter tako konkretno oddaljila od priljubljene in vsako leto nagrajene Velenjske plaže.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
