Pomladi se ljudje ne razveselimo zgolj daljših in svetlejših dnevov, temveč tudi dejstva, da bomo zaradi prijetnejših temperatur več časa preživeli na prostem. Zunaj, v naravi ali zgolj v parku, nas pomirjajo zelenje dreves in ptičje žvrgolenje, pljuča pa si prečistimo tako, da globoko vdihavamo svež pomladni zrak. To nas napolni z energijo in nam v hipu izboljša počutje.
Prečistimo zrak v svojem domu
Tako kot si radi s svežim zrakom prečistimo pljuča, moramo poskrbeti tudi za zrak v svojem domu, a na to pogosto pozabimo. Večina ljudi, zlasti v mestih, preživi v zaprtih prostorih več kot 90 odstotkov časa, največ od tega doma. Toda iz različnih razlogov – ker se bojimo prepiha, ker štedimo z energijo ali ker na to preprosto pozabimo – pogosto ne prezračujemo doma tako, kot bi bilo koristno in smiselno. Namesto nekajminutnega prepiha skozi celotno stanovanje vsaki dve uri, pri čemer izklopimo ogrevanje, da ne zapravljamo energije po nepotrebnem, le tu in tam na stežaj odpremo okno v posameznem prostoru. Tako se zrak v prostoru ne izmenja dovolj in po kratkem zračenju imamo kmalu znova občutek, da je v njem zatohlo.
Kaj pravzaprav pomeni „slab zrak“?
Včasih dobimo v prostoru občutek, kot da nas duši in kot da je zrak gosta koprena, kot da ne moremo vdihniti. V slovenščini se je uveljavila besedna zveza „slab zrak“, to je tak, v katerem se preprosto ne počutimo prijetno. Dokazano je, da nekakovosten zrak povzroča utrujenost, glavobole, slabšo koncentracijo, zmanjša kakovost spanja, poslabša sposobnost učenja in delovno učinkovitost. Povišana vlažnost v zraku poleg tega prispeva k nastanku plesni, ki je prav tako škodljiva za zdravje.
Priporočljive vrednosti, ki jih lahko merimo
Toda kakovost zraka v prostoru lahko tudi izmerimo in se tako prepričamo, ali imamo zdravo bivalno okolje ali pa bi bili potrebni ukrepi za izboljšanje. Meriti je mogoče več komponent zraka: poleg same temperature so za bivalno ugodje pomembni tudi vlažnost, količina ogljikovega dioksida (CO2) v zraku in zračni tlak. In katere vrednosti so optimalne?
Strokovnjaki priporočajo, naj bo temperatura zraka v stanovanju od 20 do 22 °C, v spalnici je lahko tudi hladneje, v kopalnici in otroški sobi nekoliko topleje. Temperatura nad 24 °C naj bi povzročala utrujenost in slabo vplivala na koncentracijo.
Relativno vlažnost zraka v prostoru naj bi vzdrževali med 40 in 60 odstotki, nad to vrednostjo se poveča tveganje za nastanek plesni.
Raven CO2 v zraku se meri v delcih na milijon oziroma s tujko parts per million (ppm). Sprejemljiva kakovost zraka v notranjih prostorih je 600-1000 ppm, priporočljiva zgornja meja je 1400 ppm, nad njo se začnejo pojavljati težave s koncentracijo, zmanjša se zbranost in poveča možnost glavobola.
Če se počutite utrujeni in brez energije, morda ni kriva le pregovorna spomladanska utrujenost, ampak tudi kakovost zraka v vašem domu. Prepričajte se, kakšen zrak dihate, in po potrebi ukrepajte, preden se začnejo pojavljati resnejše težave.
