V Narodni galeriji slikarski in kiparski vrhunci baroka: Stenske freske, oltarne slike in plemiški portreti

V Narodni galeriji bodo drevi z odprtjem razstave Barok v Sloveniji: Slikarstvo in kiparstvo, po več kot šestih desetletjih, ki so minila od zadnje tamkajšnje predstavitve baročne umetnosti, ponudili nov pregled umetnosti tega obdobja, podkrepljen z znanjem več generacij umetnostnih zgodovinarjev. Izbor več kot 170 umetnin iz zbirk Narodne galerije in izposojenih iz mnogih cerkvenih prostorov, od drugih muzejskih institucij in od zasebnih lastnikov, tako iz Slovenije kot iz Italije, Hrvaške in Avstrije, prinaša slikarske in kiparske vrhunce 17. in 18. stoletja, od obdobja rekatolizacije do izzvenevanja baroka. 

Prav barok je med slogovnimi obdobji namreč tisti, ki je v največji meri zaznamoval podobo prostora Republike Slovenije, beremo ob razstavi. To je čas, ko smo po srednjem veku ponovno priča velikemu umetnostnemu zagonu. Po umiritvi verskih bojev in turške nevarnosti se je odprla pot za razcvet dežel na obrobju cesarstva. Tudi v Ljubljani se je začela živahna gradbena dejavnost kot posledica ambicioznega umetnostnega naročništva. Gonilna sila tega kulturnega preporoda so bili plemiški izobraženci, ki so z ambicijo, da bi se približali tako dvoru kot bližnjim in bolj oddaljenim umetnostnim središčem, spodbujali razvoj kulture na vseh področjih. 

Posebno mesto umetnosti istrskih mest

Med vrhunci cerkvene umetnosti so monumentalne oltarne slike, kiparski kosi, vladarska hiša, likovna dela, ki so krasila deželne, mestne in zasebne objekte. Obvezni sestavni del baročnih zbirk so bili reprezentativni portreti, tako vladarski kot plemiški, skupaj z galerijami prednikov, žanrskimi deli, tihožitji in krajinami. Posebno mesto je namenjeno umetnosti, naročništvu in zbirateljstvu v istrskih mestih, ki so bila v tem času del Beneške republike. 

Razstavljene umetnine so dela priznanih mojstrov, ki so delovali v bližnjih umetnostnih središčih ali pa so se uveljavili v lokalnem okolju. Podobo lokalnega baroka so posebej zaznamovali slikarji Frančišek Karl Remb, Franz Ignaz Flurer, Valentin Metzinger, Franc Jelovšek, Fortunat Bergant, Anton Cebej, Franc Mihael Strauss in Anton Jožef Lerchinger, med kiparji pa poleg Francesca Robbe še Jožef Straub, Veit Königer in Jožef Holzinger. 

Iz italijanskega območja izstopajo Giulio Quaglio iz Lombardije, Benečan Francesco Fontebasso in v Kopru rojeni rimski slikar Francesco Trevisani, iz srednjeevropskega pa švabski kipar Leonhard Kern, dunajska dvorna slikarja Martino Altomonte in Martin van Meytens ml., pa tudi Johann Lucas Kracker in Kremser Schmidt. Stropno in stensko slikarstvo predstavljajo z ohranjenimi fragmenti fresk, multimedijsko projekcijo poslikav cerkvenih in posvetnih prostorov ter fotopovečavami. 

Junija razstava s poudarkom na arhitekturi

Izbor umetnin za razstavo izmed bogatega in mikavnega gradiva je bila težavna naloga, so zapisali v muzeju, usmerjali so jo dosegljivost, ohranjenost in prostorske danosti. Izbor združuje nekaj novih, več manj znanih in veliko že znanih umetnin, ki so skupaj predstavljene prvič. Projekt je povezal več strokovnjakov, zasebne in institucionalne lastnike, med katerimi se v muzeju posebej zahvaljujejo ljubljanski nadškofiji, škofijama v Kopru in Mariboru ter vsem župnijam, župnikom in župljanom, ki so odstopili umetnine za razstavitev, muzejskim ustanovam, ki so umetnine posodile iz svojih stalnih zbirk, ter zasebnim lastnikom, ki so umetnine odstopili Narodni galeriji za čas razstave.

Razstava, ki je del obsežnega projekta treh državnih muzejev – Narodne galerije, Narodnega muzeja Slovenije in Muzeja za arhitekturo in oblikovanje – ter izobraževalnih in raziskovalnih institucij – Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta pri ZRC SAZU, bo na ogled do 9. novembra. Junija se bo postavitvi v Narodni galeriji pridružila še razstava v Narodnem muzeju Slovenije, ki bo osvetlila arhitekturo, grafiko in uporabno umetnost baročnega obdobja. Oktobra pa bo v sklopu projekta Barok v Sloveniji v Pokrajinskem muzeju Brežice mednarodni znanstveni simpozij.