V Lutkovnem gledališču Maribor (LGM) bodo v prihodnji sezoni gledali "onkraj vsakdanjosti", kot so naslovili sezono 2026/2027, v kateri pripravljajo štiri premiere, ob tem pa na odru ohranjajo še 26 naslovov za otroke, mladino in odrasle iz preteklih sezon. Direktorica LGM Ksenija Repina je sezono v izteku ocenila kot zelo uspešno, saj so bile vse predstave iz repertoarja uvrščene na nacionalno platformo Zlata paličica, ki predstavlja izbor kakovostnih gledaliških predstav za otroke in mladino v Sloveniji. Ob tem je izpostavila, da delo, ki ga opravlja 29-članski kolektiv LGM s sodelavci, ni lahko, poslanstvo gledališča pa ne preprosto ali samoumevno, toda da živimo v času, ko mora biti kultura glasna in močna. "Ne zato, ker bi lahko rešila vse te probleme, ampak ker vselej ustvarja prostor spoštovanja, prostor za dialog, za vprašanja brez enostavnih odgovorov, za domišljijo in srečevanja ljudi." V novo sezono, tako Ksenija Repina, bodo vkorakali odgovorno po poteh, ki jih poznajo, kot tudi pogumno v neznano.
"Uprizoritvene predloge nagovarjajo otroško radovednost, budnost do sveta, odprtost do kritične misli in sodobne družbene izzive"
Vodilo pri sestavi repertoarja je bila ustvarjalna raznovrstnost, je pojasnila umetniška vodja Nika Bezeljak. "Vodilo nas je vprašanje, na kak način je mogoče pogledati na lutkovno ustvarjalnost, različne tehnologije, kaj je v središču in duhu lutkovne umetnosti ter nagovarjanju publike. Zanimali sta nas likovno-tehnološka ustvarjalnost in širina. Sestavili smo mešane ekipe izkušenih ustvarjalcev in tistih, ki so z nami na tej poti na sveže." Uprizoritvene predloge nagovarjajo otroško radovednost, budnost do sveta, odprtost do kritične misli in sodobne družbene izzive, je povedala Bezeljak, in nagovarjajo teme, kot so nasilje in vojna, radovednost, poetičnost, mirovništvo in kritična pozicija lutkarije.
Potrebujemo zgodbe, kjer dobro premaga zlo
Prva premiera novembra na Malem odru bo Mizarjeva zgodba po slikanici baskovskega avtorja Ibana Barrenetxee v režiji Maruše Kink in likovni podobi Dore Benčevič. Za obe je to prvo sodelovanje z LGM. Mizarjeva miza je ena najljubših slikanic Maruše Kink, saj se tematike vojne loteva na konstruktiven način skozi razmerje med ustvarjanjem in uničevanjem. "Na koncu dobro premaga zlo. Take zgodbe potrebujemo. Moramo se usmerjati proti dobremu in se z našimi otroki o tem tudi pogovarjati," je dejala režiserka. Dora Benčevič je njeno oko pritegnila "z drzno barvno skalo", vizualna umetnica pa si je zamislila, da o razmerju med ustvarjanjem in uničevanjem pripovedujejo tudi materiali namiznih lutk - les predstavlja topel, kreativen svet, kovina pa hlad in uničenje.
Marca bo sledila uprizoritev Kaj vse, ki v režiji Mareta Bulca na oder postavlja ilustrirano enciklopedijo glagolov hrvaške pesnice Nikoline Manojlović Vračar, ki je tudi avtorica likovne podobe. Nevsakdanja pesniška zbirka bo na odru zaživela kot interaktivna predstava, v kateri igralci sodelujejo s publiko, o enciklopediji pa veliko pove njena najkrajša pesem, je dejal Mare Bulc: "Kaj vse miruje? Nič." "Čaka nas poseben izziv, kako ugledališčiti ilustracijo in likovnost preigrati v 3D svet. Gre za raznovrsten preplet igranja z materiali, ki bo spominjal na ustvarjanje, kot ga vidimo v vrtcu ali na otroških igriščih, a hkrati zapeljan v gledališko smer," je še razmišljal režiser.
Superžaba ni žaba, temveč radoveden pes
Režijo stripanice Anje Zag Golob Superžaba bo maja na Velikem odru prevzela Morana Dolenc, avtorica likovne podobe je Dora Kaštrun, avtorica dramatizacije pa Saša Eržen. Superžaba je pasja detektivka, a naslovna junakinja ni žaba, temveč radoveden pes, polnokrvni junak, s katerim odkrivamo svet, je pojasnila Saša Eržen. "Pes se ves čas čudi čarobnosti sveta. Njegovo življenjsko načelo je, da je pot pomembnejša od cilja." To je za Sašo Eržen peto sodelovanje z LGM in prvo z Morano Dolenc. "Stripe imam rada, Superžaba pa je poseben hibrid, ki združuje strip in slikanico v unikatnem jeziku in unikatni osebi, kar Anja Zag Golob je. Naša glavna naloga pri uprizoritvi je ujeti dramaturgijo. Jezik je igriv, poln novih besed, kar lahko sproži plaz igranja naprej."
26
naslovov za otroke, mladino in odrasle iz preteklih sezon ohranjajo
Sezono bodo zaključili na Poletnem lutkovnem pristanu s premiero avtorske predstave Vrnitev lutkovnih rogoviležev. Pod režijo in vizualno podobo predstave, ki se bo posvetila tradiciji italijanskih ročnih lutk iz 17. stoletja in mladi tradiciji slovenskih ročnih lutk iz 20. stoletja, se je podpisal italijanski ustvarjalec Matteo Spiazzi. Predstava ustvarja dialog med ljudsko dediščino, arhetipi in sodobnim izrazom od Pulcinelle do Pavlihe, Spiazzi pa lutko raziskuje kot svobodno, anarhično in humano figuro.
Abonma, ki združuje vsebine Kulturne četrti Minoriti
Za vrtce in šole v gledališču tudi letos nadaljujejo s kulturno-vzgojnim programom in pogovori po predstavah. Letošnja novost je Muzejski drobnogled, ki po besedah dramaturginje Katarine Klančnik Kocutar vodi skozi zgodovino lutkovnega gledališča in omogoča seznanitev z lutkovnimi poklici. Dvema obstoječima abonmajema, Žogici, ki je namenjen otrokom v starosti od treh let naprej, in Zverinici, ki je namenjen starejšim od petih let, v naslednji sezoni dodajajo abonma Minoriti, ki vsebuje lutkovne predstave za odrasle in vsebine Kulturne četrti Minoriti, katere del je LGM.
Še pred začetkom nove sezone bo iztekajočo zaključil tradicionalni Poletni lutkovni pristan, ki se bo začel 14. avgusta in bo prinesel 14 predstav iz več držav, septembra pa bo v Mariboru gostoval mednarodni festival Transport, v okviru katerega so v LGM pred dvema letoma postavili na oder predstavo Transport: Tovor v režiji Tina Grabnarja.
