Pokrajinski arhiv Maribor je danes opoldan v razstavišču Archivum na Glavnem trgu odprl razstavo TVT Boris Kidrič - Ob progi in za progo 1863-2009. Pripravila jo je Nina Gostenčnik, nastala pa je na podlagi arhivskega gradiva in prikazuje zgodovino tovarne od leta 1863 do leta 2009. Razstavljene so fotografije in dokumenti, ki pričajo o razvoju in dejavnosti tovarne, pozornost pa je namenjena tudi družabnemu življenju zaposlenih (kulturnemu, gasilskemu in športnim društvom, krvodajalstvu, počitniškim objektom ter rekreaciji).
V Pokrajinskem arhivu pozivajo nekdanje zaposlene, da ob fotografijah na razstavi zapišejo podatke, ki bi jih morda poznali
Kolonija je etnološki spomenik
Sto trideset let kasneje, kmalu po osamosvojitvi Slovenije, se je podjetje zlomilo. Na njegovi lokaciji je v devetdesetih letih 20. stoletja nastalo več manjših podjetij. Še danes ima kompleks izrazito industrijski značaj. Zraven industrijskega dela je ostalo v Mariboru še najstarejše delavsko naselje v Sloveniji, Železničarska kolonija, s katero je podjetje začelo reševati stanovanjske probleme zaposlenih. Danes je kolonija edinstven kulturnozgodovinski in etnološki spomenik in je od leta 1987 urbanistični spomenik I. kategorije.
Sindikalno srečanje za slovo
V drugi svetovni vojni so bile delavnice na Studencih močno bombardirane, vse tirne naprave so bile uničene. Po vojni so Nemci odpeljali vse stroje, delo pa se je v TVT Boris Kidrič začelo na novo, najprej so obnovili tovarno, nato pa pripeljali nove stroje. Leta 1955 je kompleks dobil upravna poslopja pa hale za potniške vozove. Razstava nas pelje do prospektov in tehnoloških procesov popravil lokomotiv, vidimo tudi celotno panoramo tega območja. "Podjetje se je v tem času izredno hitro razvijalo, dobili so modernejše stavbe pa ambulante in tako naprej. Masovno proizvodnjo so začeli leta 1962, ker prej strojev še niso imeli. Dejavnost so postopoma razširili, ob popravilih lokomotiv in vagonov so jo dopolnili s toplotno tehniko, klimami, pečmi za kurjavo. Dela je bilo precej. V osemdesetih letih so bili največji proizvajalec vakuumsko emajliranih bojlerjev v Jugoslaviji. Sledila je združitev s Tamom, nekaj časa so delovali skupaj, nato so šli narazen," o razvoju podjetja govori Nina Gostenčnik.
Več mesecev se je družila z nekdanjimi zaposlenimi, izpostavi Blaža Vuglača, Karolino Leber, Alojza Lovrenčiča, Boruta Janžekoviča in Zmaga Gomzija, ki so ji obujali spomine in ji pomagali s fotografijami ter drugim gradivom. Razstavljeni so tudi Večerovi članki, ki pričajo o stavkah, o tem, zakaj je podjetje šlo v stečaj, o nezadovoljstvu delavcev, menjavi vodstva, republiški pomoči, razdelitvi podjetja na sedem manjših podjetij in tako naprej. Ko je veliki koncern dokončno padel, je sindikat v slovo organiziral še zadnje srečanje delavcev, ki so se v velikem številu zbrali in se družili. To je bil tudi žalostni zaključek te uspešne zgodbe.
Krvodajalci, športniki, kulturniki
V okviru sindikata so leta 1957 začeli graditi čolnarno (današnji Drava center); delavci so organizirali udarniško delo, gradili so popoldan, ob nedeljah in prostih urah. Hkrati so izdelali še jadrnice in leta 1960 ob odprtju organizirali tekmovanje z Blejci med sindikalnimi odbori, tekmo pa je spremljalo več kot tisoč gledalcev. Po udarniškem principu so gradili še Železničarski dom na Pohorju, iz tovarniškega avto-moto krožka pa so ustanovili tudi Avto moto društvo Boris Kidrič. Za vzgojo lastnega kadra je podjetje ustanovilo izobraževalni center, enega prvih v Mariboru. Letno je na primer v osemdesetih letih v podjetju obvezno delovno prakso opravilo 400 učencev. Delavci so imeli svojo industrijsko gasilsko društvo pa železničarsko Kulturno-umetniško društvo Angel Besednjak, ki je združevalo več kot štiri tisoč članov v 20 sekcijah, od pevskih zborov, dramskega krožka, godbe, tamburašev do plesne in kino-gledališke šole. Pod vodstvom matičnega društva Železničarsko športno društvo Maribor je delovalo 15 sekcij: nogometni klub pa atletski, košarkarski, atletski, šahovski, smučarski, kegljaški ... Aktivno je v teh sekcijah delovalo 1600 članov, še 5000 je bilo podpornih, večina zaposlenih v podjetju. Ustanovili so tudi aktiv prostovoljnih krvodajalcev, to je bil vsak peti član kolektiva.
