Razstava o gledališkem delu Zofke Kveder

Slovenski gledališki inštitut (Slogi) je ob letošnji stoti obletnici smrti pisateljice Zofke Kveder pripravil razstavo, s katero osvetljuje njeno gledališko udejstvovanje.

Zofka Kveder
Zofka Kveder

P. V., STA

Datum 2. junij 2026 12:45
Čas branja 2 min

Razstava, ki so jo odprli sinoči, nas spomni na njeno delo dramatičarke, prevajalke in kulturne posrednice.

Razstavo, ki bo na ogled do 23. septembra, so naslovili Zofka Kveder in gledališče, poleg rokopisov, revialnih objav, knjižnih izdaj in gradiva o uprizoritvah pa je na ogled tudi del obsežne strokovne literature in nekaj poznejših izdaj njenih besedil.

Kot so zapisali v inštitutu, je dramski opus prve slovenske poklicne pisateljice Zofke Kveder (1878-1926) v primerjavi z njeno prozno zapuščino sicer po obsegu skromnejši, vendar je vsebinsko enako radikalen, saj je z njim načela teme, ki v slovenskem kulturnem prostoru do njenega nastopa še niso bile literarno ubesedene. V prvi ženski reviji Slovenka je objavila enodejanke in dramo v štirih dejanjih Pravica do življenja (1901), pozneje pa je ta besedila izdala tudi v knjižni obliki pod skupnim naslovom Ljubezen. Njeno naslednje pomembno dramsko besedilo Amerikanci, ki obravnava izseljeniško tematiko, je leta 1908 izšlo pri založbi Slovenska matica.

V prvem desetletju 20. stoletja so bila njena dramska besedila tudi štirikrat uprizorjena: Ljubezen v praškem gledališču Urania leta 1904 in leto zatem v beograjskem Narodnem gledališču, Tuje oči v osrednji gledališki hiši v Zagrebu leta 1905 in Egoizem v ljubljanskem Deželnem gledališču leta 1906. Za slednjega je pripravila tudi tri prevode čeških dram. Dva sta se v arhivu Dramatičnega društva ohranila v njenem rokopisu in sta dostopna tudi na Slogijevi spletni strani, to sta Žena sužnja Gabriele Preissove in Morska deklica Josefa Štolbe.

Kot so še izpostavili v Slogiju, je Zofka Kveder v družbi 40 pisateljskih oziroma pesniških kolegov edina ustvarjalka, zastopana v prestižni zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, njeno delo je za ta namen uredila Katja Mihurko.

Gradivo za razstavo so si izposodili pri Mestni knjižnici Ljubljana - Slovanska knjižnica, Mestnem muzeju Ljubljana, Muzeju gledališke umetnosti Srbije iz Beograda, odseku za zgodovino hrvaškega gledališča pri Hrvaški akademiji znanosti in umetnosti v Zagrebu ter ustanovah Narodni institut pro kulturu in Institut umeni - Divadelni ustav iz Prage. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Kako bi se morala financirati RTV Slovenija?
Tako kot doslej, prek RTV-prispevka.
41%
359 glasov
Prek RTV-prispevka, ampak progresivno.
8%
71 glasov
Neposredno iz državnega proračuna.
18%
158 glasov
S pomočjo donacij.
10%
92 glasov
Z nadomestili telekomunikacijskih operaterjev.
15%
132 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
7%
65 glasov
Skupaj glasov: 877