Razstava mariborskega umetnika, ki se ukvarja s slikarstvom, objekti, skulpturo, keramiko, risbo in grafiko, predstavlja del njegovega "obilnega in pestrega" ustvarjanja v zadnjih letih, kot ga je opisal kurator in predsednik KID KIBLA Peter Tomaž Dobrila, ki je ustvarjalca označil za "umetnika širokega obsega". "Njegove skulpture so razpoznavne in samosvoje, oblikuje jih v podobe oseb, predmetov, psevdoaparatov ali njihovih delov in postavlja v razne inherentno vsebinske in prostorske konstelacije, ki so lahko izrazno karakterne ali simbolno uporabne. Izbrane predmete preoblikuje in dodela v avtorsko značilni estetiki v nadrealistične, lahko tudi v mehanistične ali fetišistične, likovno bogate in barvno označujoče tvorbe, ki jih napolni z zgodbami in nam jih želi povedati," je o njegovem delu zapisal Dobrila.
Izhodišče Jožeta Šubica za nastanek serije Naredi sliko izhaja iz želje po razkritju obsega telesnosti in intimnosti kot vizualne govorice, v kateri telo, figuralika in čutni erotični naboji v podobah niso delovali kot provokacija, temveč kot naravni del simbolnega, mitološkega in vsakdanjega imaginarija.
Kot je v galerijskem listu zapisala Nina Šardi, se serija Naredi sliko umešča v dolgo tradicijo umetniškega pogleda na žensko telo – a zgolj na prvi pogled. "Portreti in akti žensk, skoraj razgaljeni, a vztrajno delno zakriti s srajcami, krili ali drugimi fragmenti oblačil ali objektov, vzpostavljajo prostor napetosti med razkritjem in zadržkom. Naslov serije Naredi sliko prav tako implicira dejanje zajemanja, posedovanja in arhiviranja, kjer pogled postane ukaz, ki telo zaustavi in mu odvzame časovno gibanje ter ga zapiše kot vizualni dokument. A prav v tem navideznem aktu nadzora se razpira razpoka, ki seže dlje. Šubičeva serija prikazuje določene izbrane točke umetnostne preteklosti, vključno s feminističnimi pozicijami ali prelomnimi praksami, ter odpira prostor za razmislek o tem, kako so se telo, erotika in subjektivnost skozi čas preoblikovali. Ta dela ne ponujajo enoznačnih odgovorov, temveč delujejo kot vozlišča, kjer se križajo vprašanja reprezentacije, moči, pogleda in identitete."
"Vozlišča, kjer se križajo vprašanja reprezentacije, moči, pogleda in identitete"
Veliki formati oljnih slik v tem služijo kot aktivni soustvarjalci pogleda. "S svojim merilom in snovnostjo gledalca fizično in perceptivno zaobjamejo. Pogled ni usmerjen od zunaj navznoter, temveč se oko znajde ujeto v polje slike, ki deluje kot zaprta, a hkrati odprta prostorska situacija prisotnosti, pogleda in bivanja. Šubičeva slikarska dela se tako vzpostavljajo v polju subtilne napetosti med barvo, telesnostjo in pogledom. Umetnik izhaja iz premišljene, a hkrati intuitivne slikarske govorice, ki se opira na atmosfero, fragment in ustvarjalni trenutek. Znotraj slik so umeščeni predmeti, ki se lahko pojavljajo kot fantazijski objekti, igračke ali objekti želja in hkrati delujejo kot vizualni zapisi, citati kiparske prakse umetnikovih kiparskih del," je zapisala Nina Šardi.
Podobno tudi Peter Tomaž Dobrila ta pogled dopolnjuje z ugotovitvijo, da Šubičevo delo naslavlja več čutov hkrati. "Njegova dela lahko ne samo opazujemo, ampak tudi poslušamo, včasih otipavamo, mislimo in čutimo, jih sprejemamo na razne načine in v umetniškem smislu razumemo, ko jih počasi odkrivamo. Plast po plast. Kot se na njegovih slikah razgaljajo figure, se nam razkrivajo ozadja, ki sestavljajo kompozicijo, v kateri dvojnost ni v formi diptiha, ampak se staplja v enovito površino, na kateri se medsebojni odnosi med likovnimi strukturami, figurami, predmeti, krajino in interierjem povežejo v celovito slikarsko pripoved, ki preteklost prenaša v sedanjost in splošnost v osebnost. Tako se pričujoči slikarski motiv pojavi kot ogledalo umetnika, njegovega umetniškega creda, odmeva, ega, njegove poti, misli, zavesti in podzavesti."
Razstava bo v prostoru za umetnost KiBela na ogled do 18. aprila.
