Od 2. februarja je na spletni strani ministrstva za kulturo končno objavljen seznam odobrenih kulturnih programov na področju umetnosti za obdobje 2022–2025. Sedaj so na ministrstvu za kulturo prejeli vse poštne povratnice prijaviteljev na javni razpis, kot so zapisali. Znani so torej vsi sprejeti nevladni zavodi in društva na štiriletnem programskem razpisu ministrstva za kulturo na področju uprizoritvenih, glasbenih, vizualnih in intermedijskih umetnosti.
Presenetljiv je poleg doslej že javno odmevno komentiranih uprizoritvenih umetnosti tudi izbor na področju glasbene umetnosti - resne glasbe. Komisija v sestavi dr. Karolina Šantl Zupan, dr. Darja Koter, Martina Svetina, dr. Matjaž Barbo in Tadeja Vulc je za štiriletno sofinanciranje odobrila naslednja društva in zavode: zavodi in društva na področju glasbe, ki so bili sprejeti, so Zavod Sploh, ki prejme največ, to je 123.500 evrov, sledijo Društvo baletnih umetnikov Slovenije 115 tisočakov, Jazz klub Gajo 79.280 evrov, Slovensko komorno glasbeno gledališče 98.780 evrov, vse iz Ljubljane, Ustanova Imago Sloveniae 13.050 evrov, Društvo za glasbeno umetnost Arsana, Ptuj, 70 tisočakov, Zavod Druga godba Ljubljana, Zavod Jazz Cerkno, Društvo slovenskih skladateljev, vsi trije 115 tisočakov, Društvo za komorno glasbo Amadeus Maribor 51.232 evrov, Zveza glasbene mladine Slovenije 115 tisoč evrov in Inštitut abeceda.abeceda za raziskave umetnosti, kritične misli in filozofije 85.766,59 evra.
Med tistimi, ki niso dosegli dovolj točk, sta vnovič tudi tako vrhunska in mednarodno prepoznavna umetnika, kot so Karmina Šilec in njena Carmina Slovenica ter Klemen Ramovš in njegov Ars Ramovš. Že na prvi pogled je jasno, da so bili zavrnjeni mednarodno uveljavljeni korpusi z lastno produkcijo in močnim ustvarjalnim nabojem. In tudi na naslednjem glasbenem dveletnem razpisu naj bi se - po priporočilu ministrstva - prijavili le festivali in cikli. Zanimivo, da za komisijo veljajo več in so višje točkovani tisti, ki delujejo kot zaposleni glasbeniki, nesvobodnjaki - nevladniki, v svojih društvih ter prirejajo cikle in koncertne dogodke. Čista ustvarjalnost pa je zavrnjena in nima možnosti sofinanciranja. Projektni razpisi nikakor ne morejo nadomestiti dolgoročnega programskega financiranja. Kvalitetni in visoko ustvarjalni umetniški programi se načrtujejo na daljši rok.
Klemen Ramovš: "Potrebujemo javno kulturo
in ne državne"
"Rezultati ocenjevanja večletnih programskih prijav so pri nevladnih organizacijah, ki tradicionalno, z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodno prepoznavnostjo pripravljajo vrhunske kulturne programe, povzročili začudenje, razočaranost in hudo razburjenje," je dejal Klemen Ramovš. Vnovič kot že pred štirimi leti je predlagal nekaj korektur pri ocenjevanju na razpisih. Meni, da bi se nezadovoljstvu mnogih prijaviteljev dalo izogniti. Med drugim, da bi bilo nujno uvesti, da ima prijavitelj možnost ugovora še pred izdajo odločbe. Sedaj je po izdaji odločbe edina možna pot tožba na upravno sodišče, kar je zelo zamudno, drago in za prijavitelja močno stresno. Treba bi bilo izpostaviti odgovornost strokovne komisije in poenostaviti postopek pri odločanju o sofinanciranju. Ramovš je prepričan, da bi moralo biti več razprave, soočenja stališč in interesov nosilcev kulturne politike in nosilcev kulturne produkcije. "Prepričan sem, da v kulturi nimamo politične polarizacije, ampak predvsem konflikt med tistimi, ki želijo kulturni sceni dobro, in tistimi, ki iz katerihkoli koristi tiščijo v okostenel model kulturne politike. Prepričan sem, da je prvih več kot drugih, in upam na nujne premike," pravi Ramovš.
Meni, da bi bilo treba uvesti razpisne kvote še pred delitvijo sredstev znotraj proračuna, rezerviranih na postavko za nevladne organizacije, kar bi nevladnemu sektorju zagotavljalo zadovoljiva in na druge ciljne skupine neprenosljiva sredstva. Razpis bi bilo treba objaviti dovolj zgodaj, sicer je realno načrtovanje programa negotovo. Uvesti bi morali centralno pisarno za razpise. Nujno bi bilo treba ponovno uvesti hearing med zaključenim ocenjevanjem in izdajo odločbe. Zdaj je edina pot korekcije upravno sodišče, kar je draga in počasna rešitev. Razpisna sredstva za nevladnike bi morala biti bistveno višja, ne more biti nevladni sektor obravnavan kot neka amaterska dejavnost brez profesionalnega ustroja, če želimo, da je dejavnost tudi glede na sofinanciranje primerljiva z javnim sektorjem.
Sedanje stanje je sporno tudi etično, ker daje prioriteto javnemu sektorju. Potrebujemo javno kulturo in ne državne. V NVO bi bilo treba opredeliti posebna sredstva za programe posebnega pomena, ki so izkazali vrsto odličnosti. Takih je kar nekaj. Strokovne komisije bi pri ocenjevanju morale slediti razpisnim zahtevam in kriterijem, ne pa svojim pogledom. Opredeliti bi bilo treba tudi odgovornost komisije in njenih članov, meni Ramovš.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
