Mestno gledališče Ptuj v novi sezoni z nikoli do konca pojasnjenimi temami

Po praznični 30. sezoni se bodo v Mestnem gledališču Ptuj v prihodnji posvetili času. "Naša sezona je čas našega druženja in srečevanja, saj je gledališče umetnost, ki nastaja v soobstoju, ko delimo skupni čas in izkušnjo in v tem presečišču naših zavesti ustvarjamo čase. Najgloblji so trenutki, ko se zgodi posebna sinhronost, ko zadihamo kot eno, ko se zlijemo v času in prostoru in ko soustvarimo novo resničnost nečesa neverjetnega. In prav k temu bomo tudi v tej sezoni stremeli," je dejal direktor gledališča Peter Srpčič. Ta nastaja "v času številnih neznank in prinaša teme ter vprašanja, ki so aktualna v vsakem času, ki so tako vseobče človeška in nikoli do konca pojasnjena," je nadaljeval Srpčič in dodal, da bo tudi nekoliko bolj resna od iztekajoče.

Sto nas je šele septembra

Pripravili bodo štiri premiere - dve uprizoritvi bosta samostojni predstavi ptujske gledališke hiše, dve pa bosta nastali v koprodukciji z drugimi gledališči. Sezono bodo pričeli septembra z uprizoritvijo predstave Sto nas je švedskega avtorja Jonasa Hassena Khemirija v režiji Petra Petkovška. Predstavo, ki je na Ptuju to sezono nastajala v koprodukciji s Slovenskim narodnim gledališčem (SNG) Drama Ljubljana, bi namreč morali gledalci premierno gledati minulo sredo, a so se le nekaj dni prej v gledališču odločili, da jo uprizorijo šele jeseni. Ker so se med študijem vrstile bolezni in odpovedi terminov za vajo, sta se obe gledališki hiši odločili, da ustvarjalcem - na odru so to igralke Kaja Petrovič, Liza Marijina in Zvezdana Mlakar - dajo še nekaj dodatnega časa za pripravo na izvedbo, je pojasnil Srpčič.

Izgubljeni čas in delavska parola

Gledališko sezono na Ptuju bodo zaznamovali trije velikani, režiserji, ki so v tem prostoru v zadnjih desetletjih pustili najglobljo sled, četrti pa se bo gotovo nekoč zapisal med velike, je napovedal Srpčič. Ti režiserji so Jernej Lorenci, Sebastijan Horvat, Kokan Mladenović in Žiga Hren.

Mladenović bo režiral predstavo z delovnim naslovom V Imenu očeta in sina, ki nastaja po motivih romana Paula Austerja Odkrivanje samote. V njem odtujeni sin po smrti očeta med pospravljanjem njegovega domovanja odkriva koščke človeka in življenja, ki ga ni poznal, ter s tem odkriva izgubljeni čas, ob tem pa bolečine nedoživetega. Novembrski premieri bo na ptujskem odru februarja sledila predstava Osem ur (ni ves dan), ki nastaja po motivih nemške televizijske serije Osem ur (ni ves dan) Rainerja W. Fassbinderja, po Srpčičevih besedah najbolj zahteven projekt naslednje sezone, ki nastaja v koprodukciji s Prešernovim gledališčem iz Kranja, Slovenskim mladinskim gledališčem in HNK Zagreb. Televizijska serija prikazuje skupino delavcev v zgodnjih 70. letih v takratni Zahodni Nemčiji, ki se v tovarni postavijo zase in za svoje pravice pod parolo, osem ur dela, osem ur zabave in osem ur počitka. 

Pred vrati postave in v letu 1962

"Marca nas bo Jernej Lorenci s svojo ekipo postavil pred vrata postave, saj bo z dramatizacijo Kafkove proze ustvarjena predloga za to gledališko igranje človeka in njegove pozicije nasproti družbe, ki jo je znal Franz Kafka lucidno in sugestivno postaviti v prizore na meji med sanjskim in resničnim, fantastičnim in trivialnim," je Lorencijev avtorski projekt po črtici Franza Kafke napovedal Srpčič. Sezono bo maja zaključila predstava Vse tiste smeri (ki jih nismo izbrali) avtorja in režiserja Žige Hrena. Vse tiste smeri pripoveduje zgodbo o dveh mladih na njuno poročno noč. "Ujeta sta v sram pred lastno goloto in pred telesom drugega. In ujeta sta v letu 1962, v zadnjem poletnem izdihljaju pred začetkom seksualne revolucije, ko se o teh stvareh še ni smelo govoriti na takšen način, kot o njih govorimo danes," je zapisal Hren. Predstavo bodo ustvarili v koprodukciji z Gledališčem Glej.