V festivalskem tednu se bo predstavilo 15 uglednih literarnih gostov iz enajstih različnih držav, so sporočili organizatorji. Vilenica svoj vsebinski festivalski fokus med letoma 2024 in 2027 usmerja v temo "krasni novi svet". Festival tako odpira številna aktualna in pomembna vprašanja, povezana z izzivi, ki jih pred človeka in literaturo postavljajo sociološke in tehnološke spremembe, globalni jeziki in podnebne spremembe.
Letošnji festival, ki bo potekal pod geslom "fluidnost identitet", bo raziskoval vprašanja večplastnih, gibkih in spreminjajočih se identitet v sodobnem svetu. Festival izhaja iz ugotovitve, da so nacionalne, jezikovne in kulturne meje danes vse manj trdne, saj jih preoblikujejo migracije, globalizacija, večjezičnost, vojne, izseljevanje in sodobna mobilnost. V ospredju letošnje Vilenice bo tako razmislek o književnosti kot prostoru prehajanja med jeziki, kulturami in identitetami. Posebna pozornost bo namenjena avtorjem, ki ustvarjajo med različnimi jeziki in kulturnimi prostori ter v svojih delih obravnavajo teme selitev, večjezičnosti, kulturne pripadnosti, izkoreninjenosti in medkulturnega dialoga.
V sklopu festivala bo potekal tudi mednarodni komparativistični kolokvij v organizaciji Slovenskega društva za primerjalno književnost, ki bo letos v ospredje postavil raziskovalno delo študentov. Letošnja književnost v središču je po izboru vileniške žirije sodobna poljska književnost. Antologijo, ki bo izšla v zbirki Antologije Vilenice v okviru založniškega programa Društva slovenskih pisateljev, je uredil poljski pesnik Miłosz Biedrzycki, ki je opravil tudi izbor vključenih avtorjev. Za prevode v slovenski jezik bo poskrbela najvidnejša prevajalka iz poljščine Jana Unuk.
Slovenski avtor v središču je Tone Škrjanec. Rojen je leta 1953 v Ljubljani. Je slovenski pesnik, prevajalec, esejist in promotor sodobne poezije. Velja za enega najpomembnejših sodobnih slovenskih pesnikov. Za njegovo poezijo so značilni intimni toni, urbani motivi, jazzovski ritmi in vplivi ameriške beatniške poezije. Dolga leta je bil povezan tudi z organizacijo pesniških branj in literarnih dogodkov v Ljubljani ter z alternativno kulturno sceno. Njegova poezija je prevedena v številne jezike, med drugimi v angleščino, nemščino, hrvaščino, italijanščino, češčino in poljščino.
Nagrajenec 41. mednarodnega literarnega festivala Vilenica pa je Serhij Žadan. Žadan se je rodil leta 1974 v Starobilsku. Je eden najpomembnejših sodobnih ukrajinskih avtorjev – pesnik, romanopisec, esejist, prevajalec in glasbenik. Njegova dela pogosto obravnavajo postsovjetsko Ukrajino, identiteto, vojno in vsakdanje življenje navadnih ljudi. Za njegovo ustvarjanje sta značilna izrazit ritem jezika ter mešanje poezije, družbene kritike in humorja. Pogosto književnost povezuje tudi z glasbo in performansom. Njegova dela so prevedena v več kot 20 jezikov, tudi v slovenščino (romana Vorašvilovgrad in Internat, romana sta prevedla Primož Lubej in Janja Lubej Vollmaier). Po začetku ruske invazije leta 2022 je postal pomemben glas ukrajinske civilne družbe in humanitarni organizator v Harkovu. Je ena osrednjih evropskih literarnih osebnosti današnjega časa, so zapisali organizatorji Vilenice.
