Kaj bomo gledali na 61. Borštnikovem srečanju? Znan je tekmovalni program

Enainšestdeseti Borštnikov festival, ki bo znova ponudil osredotočen pregled aktualne slovenske gledališke produkcije, bo letos na sporedu teden dni pozneje, kot smo bili navajeni v zadnjih letih. Letošnji termin je med 8. in 21. junijem. Kot je pojasnil umetniški direktor festivala Aleš Novak, so datum festivala zamaknili na željo študentov Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), ki se jim do poznejšega termina iztečejo študijske obveznosti. 

Po Novakovih besedah Borštnikovo srečanje ne želi ponujati enoznačnega pogleda na slovensko gledališko ustvarjalnost, temveč spodbujati razvoj, odpirati vprašanja in omogočati poglobljen dialog med uprizoritvami, strokovno javnostjo in občinstvom. Ob izbranih tujih gostovanjih in spremljevalnem programu, ki bo namenjenim strokovni refleksiji, izmenjavi pogledov in razmisleku o sodobnih uprizoritvenih praksah, tudi v dialogu z mlajšo generacijo ustvarjalk in ustvarjalcev, bo osrednja pozornost vnovič namenjena izboru slovenskih uprizoritev, ki se bodo potegovale za festivalske nagrade. 

Apatičnega človeka lani v gledališču zamenjal empat

Selektorica tekmovalnega programa Kaja Novosel si je med 1. januarjem in 31. decembrom 2025 ogledala več kot sto predstav slovenskih gledaliških producentov, od tega tri četrtine institucionalne produkcije, približno četrtino pa neinstitucionalnih. To pomeni od tri do pet ogledov vsak teden z dvomesečnim poletnim premorom, ko se gledališča zaprejo, je na predstavitvi povzel Novak.

Kaja Novosel je v tekmovalni program uvrstila najvišje dovoljeno število predstav, 12. Med njimi je pet avtorskih projektov, ena dokumentarna proslava, dve prozni priredbi, tri dramska besedila tujih avtorjev in eno dramsko besedilo slovenske avtorice. Izbrane predstave je režiralo osem režiserjev in dve režiserki. "Ta okvirna, a dovolj povedna statistika kaže že ustaljene in še vedno težko premagljive strukturne vzorce tako marginalne pozicije nevladne scene kot tudi neenakovredne zastopanosti spolov v slovenskem gledališču," je dejala selektorica.

Če je lanska selektorica Ajda Rooss izpostavila, da je v ogledanih uprizoritvah prepoznala apatičnega človeka, je slovenska gledališka produkcija lani prinesla empatičnega človeka, je povedala Kaja Novosel. "Uprizoritve se osredinjajo na človeka, ki zaznava nestabilnosti, se jim upira in jih zavrača. Upor se dogaja na premici od globalnega do povsem intimnega. Veliko je opozarjanja na sistemsko nasilje. Pri bolj intimnih nastavkih pa gre običajno za teme samorefleksije, soočenja s težavami, ki pogosto izhajajo iz okolice, in njihov poskus reševanja."

Poseben unikum leta, ki ga je izpostavila selektorica, je megalomanski projekt Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica 2025 Dodekalogija."S svojim produkcijskim in časovnim obsegom je nežno in odločno hkrati zaznamoval umetniško krajino s skorajda transcendentalnimi umetniškimi kreacijami in z iskrivo zmožnostjo približanja svojemu lokalnemu dvojezičnemu in širšemu občinstvu."

Predstave vse bolj brez zgornje meje trajanja

Kot zanimivost je selektorica Novosel izpostavila trajanje uprizoritev, za katero se zdi, da je vse bolj brez zgornje meje, kar se bo odražalo tudi v tekmovalnem programu, je napovedala. "Eno ključnih vprašanj, ki se je izkazalo tudi za enega izmed spontanih kriterijev izbire, je zato postal razmislek, kako te prestave, ki so zelo dolge, poskrbijo za svojega gledalca? Kaj gledalec, ki v poplavi prostočasnih dejavnosti izbere gledališče, v tem času dobi? Izbrane predstave vsaka na svoj način bolj ali manj poskrbijo zanj. Ne v servilnem smislu, temveč mu v tem času predajo svet, s katerim se lahko poistoveti, ga zagrabi in odnese s seboj v svoj vsakdan še v naslednjih dneh, tednih in mesecih," je razmišljala selektorica. 

Ker je leto prineslo raznolike teme in žanre, ki segajo v vse pore človeške izkušnje življenja, jih ni smiselno zvesti na ohlapen skupni imenovalec, meni Kaja Novosel, se je pa v izbranih predstavah največkrat pojavila tema minljivosti in minevanja v smislu umiranja, izgubljanja bližnjega in celo izumiranja ter na drugi strani v najbolj intimnem smislu polzenja časa. "Pri problemsko zastavljenih uprizoritvah so bili sicer bolj pogosti premisleki o položaju in glasu posameznika v raztelešeni, vedno bolj socialno tesnobni družbi in v podivjanem, okrutnem svetu, v katerem se seznami umrlih vsak dan nekoliko podaljšajo. V povezavi s tem je bilo opaziti več prevpraševanj krhanja posameznika, zavračanje nestabilnosti v nestabilnem svetu ter opozarjanje na krivice in sistemsko nasilje, ki največkrat prizadene najbolj ranljive družbene člene. Nič manj umestne in tehtne pa niso intimnejše slemenitve uprizoritev, ki so premišljevale izzive sodobnega človeka: osamljenost, izgubljenost, pomanjkanje motivacije ter samorefleksivno soočanje s takšnimi in drugačnimi izgubami."

Empatijo je selektorica opazila tudi v medsebojni skrbi ustvarjalnih oziroma igralskih zasedb. "Izbrane predstave z najmanj dvema in največ enajstimi igralci so dale slutiti, da ustvarjalci skrbijo drug za drugega tudi na odru. Vzpostavili so varno okolje, znotraj katerega ustvarjajo, kar je globoko sporočilo v času, ko se zdi, da ne znamo ali ne zmoremo skrbeti za sočloveka." 

Odprtje s plesnogledališko produkcijo Sonoma

Prizorišča festivala bodo, kot je že običajno, SNG Maribor, Lutkovno gledališče Maribor s pripadajo infrastrukturo, letos pa tudi pohorski gozdovi, je napovedal Novak. 

Slavnostno odprtje festivala bo v petek, 12. junija, zaznamovala predstava Sonoma, plesnogledališka stvaritev koreografa Marcosa Moraua in skupine La Veronal (Španija). Delo, ki telo postavi v središče uprizoritvenega mišljenja, se z izrazito fizično in simbolno govorico odziva na stanje sodobnega človeka, zaznamovanega s pospešenim ritmom časa, digitalno posredovano izkušnjo in razrahljanim odnosom do izvornih kulturnih in telesnih referenc. Sonoma sodi med prepoznavnejše evropske plesnogledališke produkcije zadnjih let in je bila predstavljena na številnih pomembnih evropskih festivalih, tudi v Avignonu, kjer je bila prepoznana kot izjemno gledališko delo, presegajoče nacionalne okvire v univerzalna vprašanja sodobne človeške izkušnje.

Festival se bo zaključil v nedeljo, 21. junija, s podelitvijo festivalskih nagrad in Borštnikovega prstana, ki ga letos prejme dramski igralec. Njegovo ime bo znano maja.