P. V.
Cankarjevo nagrado za najboljše izvirno literarno delo minulega leta so sinoči v Cankarjevem domu v Ljubljani podelili Nini Dragičević za hibridno zbirko Nemogoče. Avtorica s knjigo vzpostavi izrazito relevanten in aktualen premislek o sistematičnem izbrisu skladateljic iz kolektivnega spomina, piše v utemeljitvi.
Avtorica ne ostaja zgolj pri reviziji zgodovinopisnih vrzeli, temveč z natančno dokumentarističnostjo, hkrati pa nenavadno in avtorsko prepoznavno esejistično metodo razkriva mehanizme, ki so to odsotnost proizvedli kot ideološki konstrukt, je še zapisala žirija.
S prepričljivo avtorsko kombinacijo eseja, pripovedi, arhivskega gradiva in poetičnih intervencij razpira prostor, kjer odsotnost postane dokaz prisotnosti. Njena analiza po besedah žirije ne temelji na enostavni rehabilitaciji prezrtih imen, temveč vključuje radikalen razmislek o pogojih umetniške kanonizacije. S tem presega raven literarnega ali muzikološkega prispevka in se umešča v širši diskurz o kulturnem kapitalu, družbeni produkciji vednosti ter razmerjih moči, ki določajo, kdo sme vstopiti v zgodovino.
Posebna vrednost knjige je v vztrajnem razkrivanju paradoksa, da so skladateljice ves čas prisotne, izvajane, celo priznane, hkrati pa so bile izrinjene na sam rob kulturne semiosfere. Dragičević pokaže, da to odrivanje na skorajda nevidni rob ni naključno, ampak je del dolgotrajnega delovanja mizoginih struktur, ki so ženskam sistematično onemogočale dostop do kulturnega kapitala.
Nemogoče je zato, kot so še utemeljili, pomembna knjiga, ki na novo vzpostavlja zgodovino. Odlikujeta jo kritična ostrina in hibridna forma, ki širita meje literature in teorije, s tem pa odpirata dragocen prostor za premislek o tem, kako nastajajo in se vzdržujejo kulturni kanoni in kdo je iz njih izbrisan. S tem bistveno prispeva k razumevanju slovenske umetnosti in družbe.
Kot je v pogovoru z nominiranci na podelitvi povedala Dragičević, evropsko zgodovinjenje umetnosti že vseskozi dela veliko, hierarhično razliko med ustvarjanjem in poustvarjanjem. "Ustvarjanje je tisto, ki ga izvaja ta tako imenovani veliki genij, ki je v zgodovini umetnosti spet iz čisto patriarhalnega razloga praviloma moški, in ženske potem iz tega bodisi izpadejo bodisi so zreducirane na vlogo poustvarjalke," je pojasnila.
Med drugim se ji zdi, da bi lahko vsaj v obliki teze rekli, "da je razlog za takšno razliko med enimi in drugimi tudi v tem, da se za razliko od denimo operne dive komponistka, skladateljica, nikdar ne pojavi s telesom, kar pomeni, da niti približno ne more biti na voljo za objektivacijo, čisto seksualno ali pa kakršnokoli že objektivacijo, s čimer pa kot ženska najpogosteje, ne vedno, ampak najpogosteje postane nezanimiva".
Knjigo začne z "nemogoče", konča pa z "mogoče", saj jo, kot pravi, zanima, kakšna so naša življenja danes in tukaj v tem delu Evrope s pogoji, v katerih živimo. Poanta je po njenih besedah v tem, da se aktiviramo in povezujemo v politične skupnosti, "ampak mogoče bo pa naša prihodnost boljša od tega, kar si včasih mislimo, in gotovo od tega, kakršno so imele nekatere avtorice in avtorji".
Za Cankarjevo nagrado so bili letos nominirani še Ajda Bračič z romanesknim prvencem Kresničevje, Anja Radaljac z romanom če se ne vrneš, Tina Volarič s pesniško zbirko Nekje notri je uho ter Aljoša Harlamov s kriminalko Dohtar in Povodni mož. Nagrada je vredna 7000 evrov.
Potem ko se je Občina Vrhnika lani umaknila iz kroga glavnih donatorjev, so Cankarjevo nagrado letos prvič podelili v Ljubljani, in to v hramu, ki nosi pisateljevo ime. Lani je Cankarjevo nagrado prejela Barbara Korun za pesniško zbirko Vnazaj. Cankarjevo nagrado so leta 2019 ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU.
