Mikromobilnost postaja vse pomembnejši del prometa, zlasti v mestih. Med najbolj razširjenimi prevoznimi sredstvi so električni skiroji, kar pa prinaša tudi nove izzive za varnost, zakonodajo in sobivanje v prometu. Agencija za varnost prometa (AVP) je včeraj na Izpitnem centru Ljubljana skupaj predstavila podatke, trende in zakonodajne predloge za povečanje varnosti. Nacionalna preventivna akcija z imenom Mikromobilnost bo letos trajala ves prihodnji teden, policija pa bo izvajala poostren nadzor.
Od leta 2021 so e-skiroji zakonsko opredeljeni kot lahka motorna vozila s hitrostjo do 25 km/h. V letu 2024 smo v Sloveniji zabeležili 268 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki e-skirojev, kar je dvanajst odstotkov več kot leto poprej. Čeprav v zadnjih dveh letih ni bilo smrtnih žrtev, pa je število huje poškodovanih naraslo za kar 29 odstotkov - s 30 odstotkov v letu 2023 na 42 odstotkov v letu 2024. Do začetka tega tedna beležimo 50 prometnih nesreč, v katerih se je huje poškodovalo devet voznikov e-skirojev, 35 pa lažje. Več kot polovica v nesrečah udeleženih voznikov ni uporabljala zaščitne čelade, čeprav je zaščita glave pri padcu ključna. Nesreče najpogosteje povzročijo vozniki, stari med 35 in 44 leti, a tudi mlajši v starostni skupini 18 do 24 let sodijo med najbolj izpostavljene.
Lani smo v Sloveniji zabeležili 268 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki e-skirojev
E-skiro ni igrača
Saša Jevšnik Kafol, namestnica direktorice AVP, poudarja, da skiroji dosegajo visoke hitrosti, imajo pa nizko stabilnost in majhna kolesa. Brez čelade, znanja in izkušenj uporabnikov so poškodbe pogosto hude. "Žal ugotavljamo tudi, da prodajalci e-skirojev javno ponujajo odklepanje teh vozil, kar pomeni, da e-skiroji dosegajo tudi bistveno višje hitrosti. Posledično so poškodbe v nesrečah veliko hujše in so primerljive s tistimi v motorističnih nesrečah." Na AVP si zato z nacionalno preventivno akcijo, novimi izobraževalnimi programi za devetošolce in aktivnim sodelovanjem pri pripravi zakonodaje prizadevajo za večjo osveščenost uporabnikov in boljšo ureditev tega področja. Med ključnimi predlogi za spremembo zakonodaje so obvezna uporaba zaščitne čelade za vse uporabnike e-skirojev, uvedba osnovnega usposabljanja po vzoru kolesarskega izpita, dvig minimalne starosti za vožnjo vsaj na 15 let. Predlagajo tudi uvedbo obveznega zavarovanja odgovornosti, vzpostavitev evidence e-skirojev in možnost odvzema tehnično neustreznih vozil ter povečanje pristojnosti policije, redarstva in inšpekcijskih služb pri nadzoru e-skirojev.
Inšpektorat ugotovil veliko neskladnih proizvodov
Dominik Treber iz republiškega tržnega inšpektorata je pojasnil, da so aprila začeli izvajati nadzor nad električnimi kolesi in skiroji ter nadzor nad oglaševanjem možnosti "odklepanja" povečanja hitrosti e-skirojev. "Na trgu smo odkrili veliko neskladnih proizvodov, zato bomo nadzor nadaljevali". Kot nadzorni organ so zato predlagali naslednje zakonodajne spremembe: prepoved ali strožjo regulacijo odklepanja električnih skirojev ter obvezno nošenje homologirane motoristične čelade za vse uporabnike električnih skirojev.
Posebni merilniki hitrosti
Uroš Tominc, dr. med., vodja Urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana, navaja, da so v letu 2024 obravnavali 596 poškodovanih uporabnikov skirojev (v bolnišnici sicer v statistikah ne ločujejo med navadnimi in električnimi skiroji), v letu 2023 pa 661. V prvih štirih mesecih letošnjega leta so zabeležili že 125 padcev voznikov skirojev. Največ poškodb se zgodi med junijem in septembrom, predvsem gre za poškodbe glave, zapestij in prsnega koša.
Policija je lani zabeležila 929 kršitev cestnoprometnih predpisov pri voznikih e-skirojev, letos do 8. maja pa že 207. Med najpogostejšimi so vožnja v napačni smeri, vožnja brez čelade ter vožnja pod vplivom alkohola. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi pojasnjuje, da e-skiroji pogosto presegajo dovoljene hitrosti. Policija zato uporablja posebne naprave za merjenje hitrosti, saj teh vozil ni mogoče preveriti na tehničnem pregledu. Policisti bodo v obdobju nacionalne akcije svojo nadzorno dejavnost usmerili prav v ta ravnanja udeležencev cestnega prometa, torej v preveliko hitrost in prej naštete kršitve. Namen nadzora je zmanjšati število in posledice prometnih nesreč ter hkrati izboljšati varnost cestnega prometa. "Naši preventivni nasveti so usmerjeni predvsem v opozarjanje udeležencev cestnega prometa, naj uporabljajo čelado, poskrbijo za svojo vidnost in tehnično brezhibnost prevoznega sredstva ter upoštevajo cestnoprometne predpise. Obenem se morajo zavedati, da si cesto delijo z drugimi udeleženci cestnega prometa, ki jih pogosto ne opazijo, zato morajo biti pozorni tudi nanje," je še povedal Kapun.
