STA, M.R.
Ker otroci redko sami spregovorijo o tem, kaj se jim dogaja, je dobro prepoznati znake, ki kažejo, da so v stiski, ob mednarodnem dnevu pogrešanih otrok skupaj z mednarodno fundacijo Amber Alert Europe opozarjajo na policiji.
Slovenska policija se je v sodelovanju s policijami drugih evropskih držav tudi letos pridružila skupni preventivni kampanji ob 25. maju, mednarodnem dnevu pogrešanih otrok. V EU je vsako leto pogrešanih 100.000 otrok. Pri tem je eden od glavnih razlogov, zakaj otroci bežijo od doma, nasilje v družini, opozarjajo na policiji in v fundaciji.
Ker otroci, ki so doma žrtve nasilja, zlorab, zanemarjanja ali prisilnega nadzora, pogosto niso zmožni sami spregovoriti o tem, kaj se jim dogaja, je pomembno, da znajo njihovo stisko prepoznati odrasli, ki so vsakodnevno v njihovem življenju - učitelji, trenerji, sosedje, vzgojitelji ali družinski člani.
Kako prepoznati stisko otroka?
Pri tem jim lahko po znanstvenih raziskavah, ki so jih pregledali psihologi in strokovnjaki iz vse Evrope, pomaga pet znakov.
Prvi znak so nenadne spremembe v vedenju. Otrok, ki je bil prej družaben, postane tih in vase zaprt. Otrok, ki je običajno miren, pa postane agresiven ali se hitro razburi. Otrok ima lahko tudi težave s spanjem, zbranostjo, pri mlajših se lahko pojavi ponovno močenje postelje ali sesanje palca, navajajo.
Drugi znak so nepojasnjene modrice ali odrgnine na nenavadnih mestih, kot so ušesa, vrat ali notranja stran stegen. Če se takšnega otroka povpraša o poškodbi, je lahko nenavadno zaskrbljen, pred odgovorom pogleda odraslega ali poda razlago, ki se ne ujema povsem s poškodbo samo.
Tretji znak je pretirana previdnost. Otrok je lahko nenehno napet, hitro se prestraši in zdi se, da se ne more sprostiti.
Strah pred vrnitvijo domov ali pred določeno osebo je lahko četrti znak nasilja. Otrok lahko postane vidno napet ali zaskrbljen, ko pride čas za odhod domov, ali pa poskuša odhod odložiti z nenehnimi izgovori. Ob koncu šolskega dneva se zdi zaskrbljen, poskuša ostati v bližini učitelja ali drugega zaupanja vrednega odraslega oziroma ne želi biti sam, ko pridejo ponj.
Peti znak pa je, da se otrok težko odpre ali nerad govori o domačem okolju. Izogiba se vprašanjem, hitro spremeni temo, daje nejasne odgovore ali se zdi, da ga skrbi, da bi rekel kaj nepravilnega.
Kdaj ukrepati?
Kot navajajo na policiji in v fundaciji, pri tem ni nujno, da ena sama sprememba že znak za zaskrbljenost, pozoren pa je treba biti, ko se pojavi več sprememb hkrati ali ko se zdi, da je z otrokom nekaj drugače. "Če se torej pojavi več znakov hkrati ali če vas nekaj v zvezi z otrokom neprestano skrbi, zaupajte svojemu instinktu. Ukrepajte," so zapisali.
Ob tem so dodali, da včasih otrok potrebuje koga drugega, da naredi prvi korak. "Če se otrok odpre, ga poslušajte. Pustite, da pove s svojimi besedami. Če se otrok ne odpre, ni nič narobe. Ne silite ga, ampak mu dajte vedeti, da so mu vaša vrata vedno odprta. Če pa menite, da je otrok v neposredni nevarnosti, obvestite lokalne intervencijske službe. Vsaka država ima vzpostavljene službe za zaščito otrok," so še navedli v sporočilu, objavljenem na spletnih straneh policije.
