Slovenski detektivi so včeraj nudili brezplačne oziroma pro bono nasvete v zvezi z izvajanjem detektivske dejavnosti. Tako so počastili obletnico ustanovitve Detektivske zbornice Republike Slovenije, ki šteje okrog 90 članov. Brezplačne nasvete je po telefonu, prek videoklicev ali osebno včeraj delilo petnajst detektivov, med njimi tudi predsednik Detektivske zbornice RS Miha Dvojmoč. Za Večer je povedal, da je pro bono dan detektivske dejavnosti letos potekal tretje leto zapored. Datum 21. oktober je upravni odbor zbornice izbral, ker je na ta dan leta 1994 potekala ustanovna skupščina zbornice, na kateri je bila ustanovljena Detektivska zbornica RS. Sprejeta sta bila tudi Statut Detektivske zbornice RS in znak, izvoljeno je bilo prvo vodstvo zbornice.
Nadzor bolniških, preprečevanja kaznivih dejanj v podjetjih
Za ta korak so se, pravi Dvojmoč, odločili po vzoru dobrih praks, kot to na primer počne tudi slovenska odvetniška zbornica. Predvsem pa so želeli naročnikom promovirati svojo dejavnost. "Opažamo, da se v naši družbi gleda na detektivsko dejavnost skozi oči ameriških nanizank, in tako posamezniki niti ne vedo, kaj detektiv v okviru svojega dela lahko počne in česa ne sme. Na zbornico prispe veliko klicev in elektronske pošte z različnimi vprašanji posameznikov na to temo, zato smo se odločili, da en dan v letu namenimo deljenju brezplačnih nasvetov in odgovarjanju na vprašanja zainteresiranih za detektivske storitve. K akciji povabimo vse licencirane detektive. Prvo leto se je akciji pridružilo 20 detektivov, lani in letos pa je bilo po 15 takih, ki so uspeli prilagoditi svoje obveznosti in so lahko štiri ure namenili svetovanju strankam. V povprečju detektivi dobijo na ta dan osem osebnih obiskov, več je telefonskih klicev, Letos pa smo, glede stanja, v katerem je trenutno Slovenija, sprejeli tudi več videoklicev in vprašanj po elektronski pošti," pravi Dvojmoč.
Na vprašanje, za kakšno pomoč se ljudje ali podjetja najpogosteje obrnejo na slovenske detektive oziroma katere so najpogostejše dejavnosti detektivov, predsednik zbornice pravi: "V zadnjem času se na detektive obračajo podjetja za pomoč pri kontroli zaposlenih, ki jim je bilo odrejeno delo na domu. Za izvedbo kontrole delavcev na domu je odvetniška stroka priporočila izključno detektive, da se zadosti standardom dokaznega postopka in prepreči nezakonit poseg v zasebnost posameznikov. Na splošno se podjetja na detektive obračajo tudi glede kontrole in nadzora bolniške odsotnosti delavcev, disciplinskih kršitev, preprečevanja kaznivih dejanj v podjetjih, načrtovanja varovanja poslovnih skrivnosti, vročanja pisanj, posamezniki pa predvsem glede preiskovanja kaznivih dejanj, ki se preganjajo na zasebno tožbo. Opravljamo še preizkuse alkoholiziranosti na delovnem mestu in prisotnost prepovedanih drog ter preiskovanje zavarovalniških goljufij. Pri zbiranju informacij in dokaznega gradiva, kjer je vključeno tudi pridobivanje dokazov od ljudi oziroma o ljudeh, se pravi pri posegu v posameznikovo zasebnost, je detektiv najbolj primeren. Z našim delom se zagotovita zakonitost in sorazmernost pri posegu v posameznikovo zasebnost."
Dražje kot na Hrvaškem, ceneje kot v Nemčiji
Kakšne so cene storitev detektivskih dejavnosti v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami, članicami EU, nas je zanimalo. "Cena detektivskih storitev v Sloveniji formalno ni opredeljena v zakonu ali zakonskem aktu. Priporočena cena naše zbornice je 70 evrov na uro. V drugih državah so cene različne. Na Hrvaškem, na primer, je cena za približno 30 do 40 odstotkov nižja od naše, v Nemčiji pa 30 do 40 odstotkov višja. Cene v Sloveniji se razlikujejo predvsem glede na regijo, usposobljenost detektivov in velikost posla," dodaja Dvojmoč.
V pripravi sprememba zakona o detektivski dejavnosti
Na vprašanje, ali je v Sloveniji zakonodaja na področju detektivske dejavnosti ustrezna, zadostna ali morda na Detektivski zbornici ocenjujejo, da bi za svoje delo potrebovali še več zakonskih možnosti, Dvojmoč pravi: "Detektivska zbornica je od leta 2018 aktivno pripravljala predloge sprememb zakonodaje. V letih 2017 in 2018 je Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru za zbornico opravila obsežno raziskavo pravnih norm na področju detektivske dejavnosti, ki je bila predstavljena tako detektivom kot regulatorju in drugi strokovni javnosti. Na podlagi raziskave in delovne skupine zbornice je pripravljen nov predlog Zakona o detektivski dejavnosti, ki natančneje definira predvsem detektivsko družbo. Pri tem bistveno ne razširja pravic detektivov, poudarja pa nekatere njihove dolžnosti in inšpekcijskemu organu nalaga konkretnejši nadzor nad izvajanjem detektivskih upravičenj fizičnih ali pravnih oseb, ki niso detektivi. Pomembnost pravne ureditve detektivske dejavnosti je predvsem v učinkovitem varnostnem preverjanju posameznih detektivov in natančne določitve njihovih upravičenj, saj pri svojem delu nemalokrat posegajo v temeljne človekove pravice in svoboščine. Prav tako je Detektivska zbornica letos prenovila večino internih aktov."
