Prevaljčan Ivan Rebernik (1939-2026) je bil gotovo eden najvplivnejših Slovencev, ki jih je Slovenija kdajkoli imela v Vatikanu. Bil je doktor filozofije, teolog, profesor knjižničarstva, dolgoletni direktor kataloškega oddelka vatikanske knjižnice in visoki član Viteškega reda Božjega groba v Jeruzalemu, predvsem pa zaveden Slovenec, ki je nenehno poudarjal in ohranjal stike tudi s svojo rodno Koroško, ki je duhovno nikoli ni zapustil, pa tudi v zrelejših letih se je vsako leto vračal vsaj na počitnice. Nekoč se je govorilo celo, da se kani na zrela leta vrniti na Prevalje, povedo Prevaljčani, a Rim je ostal njegov - do konca in naprej. Krasili sta ga širina in komunikativnost, sposobnost pristnega stika tako s preprostim človekom kot osebnostmi najvišjega ranga, kar krasi mnoge prave veličine. Ne preseneča, da se je "vsedel na dušo" in prijateljeval tudi s papeži.
Slovencem je pomagal odpirati vrata mednarodnega priznanja v časih osamosvojitve, njegovim Korošcem in drugim pa neredko tudi vrata bogate vatikanske knjižnice, kamor vsi pač niso smeli. A če si poznal Rebernika in povedal, da si Korošec, mu je zaigralo srce in je bilo vse mogoče. Mnogi koroški kulturniki, pevci, turisti in drugi so še leta razlagali, kaj vse jim je odstrl, saj se je zavedal, da je knjižnica namenjena živim ljudem, ne prašenju ali samo človeški zgodovini.

"Bil je človek širokega formata, osebnost, velik strokovnjak na svojih področjih, predvsem pa domoljub, Slovenec, zlasti pa zvest svojemu rodnemu kraju, ki je bil zanj svetinja," se ga spominja rojak, prevaljski kulturnik Jožko Kert, ki je bil z njim redno v stikih. Nazadnje sta si pisala letos februarja, ko ga je že precej mučilo zdravje, nato je prejel tudi še njegovo velikonočno voščilo.
Ko je prihajal z družino na na Prevalje, se je družil, družil, družil - s kulturniki, intelektualci, preprostimi ljudmi. "Pa tudi v Rimu si je vedno vzel čas za domačega človeka, razkazoval nam je dragocenosti v vatikanskih zakladih, kar drugim ni bilo dano," pravi Kert, pa naj je šlo za pevce Vresa, kulturnike Mohorjana ali koga tretjega.
Pomagal je tudi pri mednarodnem priznanju Slovenije v času osamosvajanja. "Vatikan je bil eden izmed prvih držav, ki je priznala samostojno Slovenijo in to je zagotovo tudi po zaslugi dr. Ivana Rebernika. Seveda je poznal najvišje plasti vatikanske kurije in imel osebne stike s papeži, zlasti s papežem Benediktom XVI. sta bila še posebej vezana še iz časov, ko še ni bil papež. Nemec Ratzinger, teolog svetovnega formata, se je mnogo zadrževal v vatikanski knjižnici, kjer sta spletla prav prijateljske vezi," razlaga Kert, ki ga oceni kot enega najvplivnejših Slovencev v Vatikanu. Bil je zelo komunikativen, govoril z značilnim hripavim glasom. Njegov oče je bil čevljar, mama gospodinja, Ivan je nato iz političnih razlogov študiral v Rimu, kjer še zdaj živijo njegova žena, Italijanka, in trije sinovi. Z njegovo pomočjo se je izšolal za bibliotekarja tudi njegov brat, s katerim sta bila potem oba vrhunska strokovnjaka na področju bibliotekarstva, delujoča v Rimu in s katerim sta poročila sestri.
Kako cenjen je bil Ivan Rebernik, dokazuje tudi dejstvo, da bo v soboto ob 15. uri pokopan znotraj vatikanskih zidov na Tevtonskem pokopališču, grobišču, ki meji na baziliko svetega Petra.

Od leta 1994 je deloval kot svetovalec pri veleposlaništvu Slovenije pri Svetem sedežu, leta 2006 pa je bil imenoval tudi za veleposlanika v Vatikanu. Leta 2017 mu je takratni predsednik države Borut Pahor podelil odlikovanje srebrnega reda za zasluge za prispevek h krepitvi odličnih vsestranskih odnosov med RS in Svetim sedežem. Bil je tudi častni občan občine Prevalje, kjer bo do ponedeljka odprta žalna knjiga, Slovenska škofovska konferenca pa bo v sredo ob 18.30 pripravila mašo, somaševanje škofov in duhovnikov bo vodil novomeški škof in njen predsednik dr. Andrej Saje. "Številni duhovniki in drugi se ga s hvaležnostjo spominjamo ter ohranjamo spoštljiv spomin na njegovo življenjsko pot, ki jo zaznamujejo predanost sočloveku, širina duha, zvestoba Katoliški Cerkvi in slovenskim koreninam," je zapisal Saje.
Da je z žalostjo sprejela vest o smrti uglednega diplomata, intelektualca, in veleposlanika pa je ob izreku sožalja svojcem, bližnjim in vsem, ki so ga spoštovali in cenili, poudarila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Izpostavila je, da je pomembno prispeval h krepitvi odnosov med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem ter k večji povezanosti in medsebojnemu razumevanju ter da je pomembno vlogo imel tudi pri ohranjanju slovenske identitete med rojaki v Rimu in povezovanju slovenskega prostora z mednarodnim okoljem." Spominjamo se ga kot človeka, ki so ga odlikovali predanost sočloveku, širina duha in zavezanost skupnemu dobremu," je zapisala.
