Na Kopah imajo kolesarsko atrakcijo, kakršnih ni veliko niti v tujini

Gorsko kolesarstvo postaja eden glavnih poletnih adutov Kop. Z novimi progami, festivalom in velikimi skoki želijo privabiti družine, začetnike, profesionalce in tujce.

Glavna fotografija članka:Na Kopah imajo kolesarsko atrakcijo, kakršnih ni veliko niti v tujini
Kope
Datum 3. junij 2026 10:51
Čas branja 3 min

Na Kopah so minuli petek odprli letošnjo sezono v bike parku, ki postaja eden pomembnejših delov poletne ponudbe v tem priljubljenem gorskem središču. Če so bile Kope dolga leta prepoznavne predvsem kot smučarsko središče, želijo z novimi vsebinami, med katerimi ima posebno mesto gorsko kolesarstvo, okrepiti poletni obisk in destinacijo razvijati kot celoletno. Bike park razvijajo v sodelovanju s podjetjem Batt Crew, z njim pa želijo nagovoriti precej širši trg od slovenskega. Kot je povedal Jan Perše, gre za dolgoročno zgodbo, ki je ni mogoče zgraditi čez noč. Z razvojem so začeli pred dvema letoma, praktično iz nič, danes pa imajo na Kopah približno 13 do 14 kilometrov prog oziroma okoli 15 kolesarskih trailov

Park se razvija na območjih Pungarta, Pahernika, Kopnika, Velike Kope in Sedla, pri čemer vključuje tri sedežnice in dve vlečnici. Na Kopah želijo poleti bolje izkoristiti tudi žičniško infrastrukturo, ki je bila tradicionalno vezana predvsem na zimsko sezono. Zasnova parka ni namenjena le izkušenim kolesarjem. Perše poudarja, da mora biti ponudba dovolj široka, da nagovori družine, začetnike in profesionalce. Posebej izpostavlja možnost postopnega razvoja kolesarja: park naj bi bil zasnovan tako, da lahko tam, kot pravi, "vzgojijo otroka v kolesarja z izkušnjami".

(FOTO) Poletje na Kopah: 43 milijonov evrov za novo gorsko zgodbo

Zato bo na voljo tudi začetniški del na območju Sedla, namenjen malim in velikim začetnikom. Ta del bo imel ločeno, cenovno dostopnejšo vozovnico, ob njem pa želijo razvijati še šolo gorskega kolesarstva. Tako kot lani bo tudi letos na Kopah potekal festival Flat out days, ki velja za enega pomembnejših promocijskih dogodkov bike parka. Gre za tedenski festival, s katerim želijo na Kope privabiti goste za več dni, tudi iz tujine. Letos pričakujejo okoli 70 profesionalnih kolesarjev iz približno 20 držav, med drugim iz ZDA, Argentine, Nove Zelandije, Avstralije, Švedske, Švice, Nemčije in Avstrije.

Ena največjih posebnosti parka so veliki skoki na Pungartu. Lani so zgradili linijo s skoki, dolgimi približno od 15 do 28 metrov. "Ni veliko takih linij na svetu," pravi Perše. V času festivala bodo nastopi profesionalnih kolesarjev potekali vsak večer od 18. ure naprej, ogled pa bo brezplačen. Del kolesarske zgodbe bodo obiskovalci lahko spoznali tudi na nedeljskem Holcerčkovem poletnem festivalu. Na Sedlu bodo predstavili skok v doskočišče s sekanci, namenjen učenju trikov, ob njem pa še manjši skok za začetnike, ki se šele učijo skakanja. Tako želijo obiskovalcem približati tudi atraktivnejši del gorskega kolesarstva.

Razvojnih možnosti je po Peršetovih besedah še veliko. Ocenjuje, da so trenutno šele pri približno petih odstotkih potenciala, ki ga ponuja območje. "Kope ponujajo možnost izgradnje enega izmed najbolj posebnih bike parkov na svetu," je prepričan. Največja rezerva ostaja Kaštivnik, ki ga še niso resneje začeli razvijati, saj imajo že na obstoječih območjih veliko dela. Pri umeščanju prog se poskušajo čim bolj izogibati smučiščem, da bi ohranili zimsko funkcionalnost terenov. Večina prog zato nastaja v gozdu oziroma ob njegovem robu. Drevesne krošnje proge ščitijo pred nalivi, zmanjšujejo erozijo in olajšajo vzdrževanje, zato naravno okolje ni le kulisa, ampak tudi pomemben del zasnove parka.

Kope so po Peršetovih besedah že konkurenčne največjim slovenskim bike parkom, kot sta Kranjska Gora in Mariborsko Pohorje, dolgoročni cilj pa je tujina. Prednost vidijo v povezavi bike parka z nastanitvami, spremljevalno ponudbo in celotnim resortom, pa tudi v dostopnejši ceni.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Ali bi morala srbska skupnost v Sloveniji pridobiti status manjšine?
Da, in to čimprej!
4%
27 glasov
Njen status je že ustrezno urejen v posebnem zakonu.
13%
79 glasov
Ne, ustava je tukaj jasna.
49%
296 glasov
Ne, to bi bila diskriminacija drugih narodov iz bivše Jugoslavije.
28%
171 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
5%
32 glasov
Skupaj glasov: 605