Slavica Pičerko Peklar Aleksandra Rituper Rodež Jasmina Detela Rozmari Petek Barbara Bradač
Osnovne šole so dolžne organizirati eno obvezno šolo v naravi, tako določa Pravilnik o financiranju šole v naravi. V učnem načrtu za šport je priporočilo za dve vsebini šole v naravi: plavanje in smučanje. Velikokrat je plavalna šola tista, ki je del obveznega programa, in za obvezno šolo v naravi prejmejo na šoli vsako leto denar za sofinanciranje in subvencioniranje iz državnega proračuna.
Kot nadstandardno obliko pa lahko šola organizira tudi več kot eno šolo v naravi, saj so tudi v učnih načrtih drugih predmetnih področij priporočila za obravnavo določenih vsebin v okviru šole v naravi. Tako šole organizirajo tudi smučarsko šolo v naravi in še kakšno, ki pa je stroškovno na plečih staršev. Marsikdaj s sofinanciranjem pomagajo tudi občine in tako zmanjšajo prispevek staršev. So pa stroški za zimsko šolo v naravi po osnovnih šolah zelo različni; zaradi kraja namestitve, spremljajočega programa, prevoza ...
Pomembna izkušnja za otroke
Na Osnovni šoli Ljudski vrt Ptuj gredo šestošolci v zimsko šolo v naravi. Učenci si lahko vso opremo za simbolično vrednost izposodijo v šoli, sicer pa so plačniki tega tabora starši. Ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič pravi: "Zimska šola v naravi stane 185 evrov in letos se je ne bo udeležilo sedem učencev, od tega je eden na invalidskem vozičku. So pa v ceno vključeni čisto vsi stroški (prevoz, bivanje, hrana, vozovnica, vaditelji). Učencem iz socialno šibkih družin pomagamo tako, da iščemo donatorje. Nihče ne ostane doma, ker ne morejo starši pokriti stroškov."
Mnogi prvič stopijo na smuči
Osnovna šola II Murska Sobota je ena redkih šol v Pomurju, ki zimsko šolo v naravi, in to za vse učence šestih razredov, organizira na smučišču, sicer pa se v času šolanja vsaka generacija lahko udeleži štirih šol v naravi. Mnogi otroci prvič stopijo na smuči, ker pa nimajo vsi smučarske opreme, je šola zanje nabavila petnajst smučarskih kompletov, ki si jih lahko izposodijo. Z OŠ I Murska Sobota so se dogovorili o medsebojni izposoji smučarske opreme. Smučanja se učijo na Kopah. Običajno šola v naravi stane od 120 do 140 evrov na otroka, smučarska, ki je nekoliko dražja, ker je vključena še smučarska vozovnica, pa stane od 210 do 240 evrov.
"Če ministrstvo šole v naravi priporoča, bi bilo lepo, da bi jih tudi sofinanciralo"
Tudi oprema je lahko velik strošek
Tudi starši so hvaležni za organizacijo zimske šole v naravi, vsi namreč niso smučarji, otroci pa se tako spoznajo tudi s tem športom. A starš s Celjskega, ki pa ne želi biti imenovan, na podlagi izkušnje izpostavlja še spremljajoče stroške. "Za zimsko šolo v naravi sem izredno hvaležna šoli, da jo izvede, saj mi v družini ne smučamo in se otrok sploh nikoli ne bi naučil smučati niti ne bi dobil te izkušnje. Sam strošek šole v naravi ni tako problematičen, čeprav je hecno, da ni za vse šole enak (enako velja za poletno šolo v naravi). Vodstvo šole vseskozi poudarja, naj se starši, ki bi imeli težave s plačilom šole v naravi, obrnejo na šolski sklad. Torej samo plačilo šole v naravi je možno urediti. Sama osebno večji problem vidim v tem, da takšni otroci, kot je moj, nimajo ustrezne smučarske opreme. Ne bunde ne čelade, kaj šele smuči, pancerjev, palic. Sama sem si tako prav vso opremo sposodila od družinskih prijateljev, ki imajo enako starega otroka. Prijateljica, pri kateri družinsko tudi ne smučajo, pa je za svojega otroka zgolj za šolo v naravi kupila povsem novo opremo, kar jo je stalo več kot 500 evrov."
Razlike v cenah zaradi prevoza
Ravnateljica OŠ Muta Anita Ambrož pojasnjuje, da je cena odvisna od števila spremljevalcev, števila otrok, turističnega aranžmaja (nastanitve, smučarskih vozovnic) in predvsem prevoza. "Mi imamo nizko ceno zimske šole v naravi, ker gremo smučat v bližnjo Ribnico na Pohorju. Ko smo hodili na Roglo, je bila ta cena precej višja. Razlike v cenah so predvsem zaradi cene prevoza in koliko posluha imajo za to župani. Nam za plavalno in zimsko šolo Občina Muta sofinancira 60 evrov za vsakega učenca. Zaradi socialnega statusa še noben učenec ni ostal doma, ker mu iz sponzorskih sredstev šolskega sklada zagotovimo večino denarja za plačilo. Staršem v tem primeru zaračunamo le minimalni znesek, ki ga glede na njihov socialni status zmorejo plačati. Omogočamo tudi plačilo na obroke, tako da s plačilom nimamo težav," je pojasnila ravnateljica.
Kako znižati stroške
Šole na širšem celjskem območju organizirajo letno dve šoli v naravi. Običajno sta to letna in zimska šola v naravi, preostale poimenujejo od šole do šole drugače; tudi število drugih oblik šol v naravi je drugačno. Različno je tudi financiranje, saj se donacija matičnih občin v ta namen razlikuje. Da je strošek predvsem zimske šole v naravi, ki velja za najdražjo, najnižji, si šole pomagajo na različne načine. V dokaj majhni OŠ Planina pri Sevnici poletno šolo v naravi organizirajo skupaj s šolama Dobje in Slivnica pri Celju. "Na ta način znižamo stroške prevoza, spremljevalcev, da je le strošek za starše čim nižji. Zimsko šolo v naravi organiziramo na vsaka tri leta. Združimo namreč otroke šestih, sedmih in osmih razredov; spet zato, da znižamo stroške. Ravno letos tako v šolo v naravi peljemo 41 otrok, prispevek staršev za to šolo v naravi pa običajno znaša med 140 in 150 evri. V želji, da bi se šole vsi udeležili, poskušamo porabiti dodatna sredstva ministrstva, ki so namenjena socialno šibkejšim, pa sredstva iz šolskega sklada. Omogočamo obročno odplačevanje. Naš aktivni učitelj, ki to vodi, pa si opremo za tiste otroke, ki je nimajo, izposodi," opisuje ravnateljica Mateja Zendzianowsky.
"Mnogi otroci v zimski šoli v naravi prvič smučajo na pravih smučiščih z vlečnico"
Pri plačilu pomaga šolski sklad
Na Osnovni šoli Franceta Prešerna Maribor se smučanja učijo v centru šolskih in obšolskih dejavnosti na Slivniškem Pohorju. "To je res najcenejša možnost, pa še vedno skupaj s prevozom, smučarsko vozovnico, smučarskimi učitelji nanese nekaj čez sto evrov. Te šole v naravi so zelo dobrodošle. Nekaterim je plavalna šola edini odhod na morje, drugi prvič stopijo na smučke. Pri plačilu pomaga šolski sklad, ki je lani plačal tudi učitelja smučanja," je pojasnila ravnateljica Marta Otič.
Čeprav je ena obvezna, ni brezplačna
Že septembra 2015, ko je izvedba ene šole v naravi postala del obveznega programa osnovne šole, bi ta morala biti v celoti plačana iz državnega proračuna. Trenutna ureditev financiranja iz državnega proračuna je oblika sofinanciranja in subvencioniranja. "Šole, ki racionalno pristopajo k organizaciji šole v naravi, že z obstoječimi sredstvi sofinanciranja in subvencioniranja pokrijejo stroške, ki nastanejo z izvedbo šole v naravi, z izjemo prevoza. Prevoz na nekaterih šolah pokrije ustanoviteljica - lokalna skupnost," pojasnjujejo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, kjer so še zapisali, da so šole avtonomne pri odločanju, katera šola v naravi je obvezna.
Z oblikovanjem novega Pravilnika o financiranju šole v naravi pa iščejo dodatne možnosti za kritje vseh stroškov, ki nastanejo pri realizaciji obvezne šole v naravi. "Novosti s tega področja naj bi torej zagotovile kritje vseh nastalih stroškov za organizacijo ene največ petdnevne šole v naravi. Posamezna šola pa bo tudi v prihodnje lahko organizirala več šol v naravi, ki se bodo - kot tudi doslej - izvajale kot nadstandard, pri katerem bodo stroški učencev in delno tudi stroški učiteljev financirani s strani staršev ali drugega financerja," pojasnjujejo. Kdaj bo sprejeta spremenjena zakonodaja, ne vedo. Pripravljeni predlog sprememb Zakona o osnovni šoli v letu 2017 ni bil sprejet v državnem zboru.
