Andreja Kutin Lednik, Barbara Bradač
Deklaracije z napisi: Clomazone, okolju nevarna substanca, Embalaža, ki vsebuje nevarne odpadke, Zdravju škodlj ivo so tisto, kar namesto zvončkov cveti v bližini sežigalnice nevarnih odpadkov Albaugh v Račah. Pa sprehajalcev ni malo, ob našem jutranjem obhodu na delovni dan jih je bilo razmeroma veliko. Razumljivo, Krajinski park Rački ribniki je naravna znamenitost. Tovarna pač sodi zraven. Le nekaj metrov stran.
Še do 19. februarja je na ogled dokumentacija o načrtovanem povečanju proizvodnje v nekdanji tovarni Pinus, sedaj Albaugh Rače, kjer nameravajo občutno povečati proizvodnjo herbicidov na osnovi glifosata, ki je pravkar pridobil petletno podaljšanje dovoljenja uporabe v EU. A mora Albaugh za širitev proizvodnje najprej pridobiti okoljevarstveno soglasje. Datum je tudi skrajni rok za morebitne pripombe, vprašanja in zaprosilo za vstop v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja kot stranski udeleženec. Kot vse kaže, za ta korak med občani ni prav veliko zanimanja, kljub temu da podrobnejši pregled poročila o vplivih na okolje, ki ga je za Albaugh izdelalo podjetje Ekosfera iz Loža, razkrije, da gre za precej velike spremembe v industrijskem kompleksu s pripadajočo sežigalnico nevarnih odpadkov v središču Rač.
Okolica onesnažena z živim srebrom in glifosatom
Čeprav poročilo zagotavlja, da bo proizvodnja skrbno nadzorovana, dosedanji podatki kažejo, da je okolica podjetja že čezmerno obremenjena. Natančneje - v potoku ob industrijskem kompleksu, ki vodi do nekaj metrov oddaljene občinske čistilne naprave, je preveč živega srebra in glifosata, s kemikalijami pa je preobremenjena tudi voda v čistilni napravi.
Zanimivo je, da na iztokih industrijskih odpadnih vod, kjer monitoring štirikrat letno izvaja Eurofins Erico po naročilu podjetja, povišane vrednosti živega srebra niso zabeležene, nekaj metrov stran pa so v meritvah, ki jih izvaja občina, zaznane čezmerne vrednosti. "Iz zadnjega poročila o obratovalnem monitoringu odpadnih voda za leto 2016 za podjetje Albaugh TKI je razbrati, da naprava na iztokih industrijskih odpadnih vod ne obremenjuje okolja čezmerno. Vendar pa je naslovni organ (Arso, op. p.) seznanjen s čezmernim obremenjevanjem okolja čistilne naprave Rače," poročajo na Agenciji RS za okolje (Arso), kjer bodo preučili ustreznost odvajanja voda iz proizvodnje herbicidov in sežigalnice nevarnih odpadkov, Albaugh pa bodo "ustrezno pozvali k izjasnitvi vloge". Nadalje na agenciji za okolje zapišejo: "Za čistilno napravo Rače ugotavljamo čezmernost za amonijev dušik, presežene so tudi nerazstopljene snovi, izvajajo tudi premalo meritev glede na čezmernost." Kako je torej možno, da meritve na iztokih iz tovarne ne kažejo preseganj, nekaj metrov nižje pa so vrednosti presežene?
Krajane skrbi sežigalnica
Zdi se, da krajani Rač mirno in tiho spremljajo in sprejemajo načrtovano povečanje proizvodnje sredi kraja. Navajeni so živeti s proizvodnjo in sežigalnico. Od nekdaj je tovarna tiho in grenko-sladko sprejeta. Verjetno tudi zaradi ljudi, ki imajo tam službo. Nekateri pa so še pripravljeni kaj na glas povedati. Skrbi, zelo skrbi bližnjo stanovalko Matejo Pigner Perko. "Vonja se vsako jutro. Zjutraj, ko se vrnem iz nočne okrog petih, pol šestih, se iz njihovega dimnika kadi belo siv dim," pravi Pigner Perkova, ki jo skrbita tako sežigalnica kot proizvodnja, ampak če postavi to dvoje na tehtnico, jo bolj skrbi sežigalnica. "Proizvodnja vseeno poteka za zaprtimi vrati, verjetno nekontroliranega uhajanja v ozračje ni. Če se je do sedaj tam sežigalo 300 tisoč ton nevarnih odpadkov mesečno in če mislijo še to dodatno povečati, me skrbi, zelo. To vdihavamo, to se odlaga na rastline, na zemljo," pojasnjuje. Meni še, da bi župan Branko Ledinek moral bolj prisluhniti krajanom in njihovim strahovom, a dvomi, da se bo to zgodilo, ker ima občina od Albaugha tudi ekonomsko korist in ker so ljudje premalo aktivni. "Župan Miklavža je bil zaradi Magne bolj pod pritiskom krajanov, kot je naš župan zaradi Albaugha, ki ga nihče ne obremenjuje z onesnaževanjem okolja in je stanje pač tako, kot je."
Ekološka iniciativa Rače molči, ker se pogaja
V Ekološki iniciativi Rače, kjer sicer že dolgo spremljajo delovanje in vpliv proizvodnje pesticidov v Račah na okolje, se zaradi dogovorov s podjetjem niso odločili za odziv, so pa podjetju Abaugh že ob nakupu Pinusa postavili pet zahtev, ki pa do danes niso bile uresničene. Med drugim jih tako kot mnoge krajane pa tudi župana moti omejevanje vplivnega območja zgolj na lokacijo obrata. Ne le zaradi tega, ker je vplive tovarne čutiti širše, ampak tudi zato, ker v upravnih postopkih tako krajani kot iniciativa in občina nimajo možnosti sodelovati.
Kdaj se lahko torej vplivno območje industrijskega objekta, ki ga je v vlogi določil Albaugh, spremeni? "Če zainteresirana javnost dvomi ali nasprotuje območju vpliva, kot je opredeljeno v poročilu o vplivih na okolje, bi morala predložiti nov elaborat ali strokovno oceno, s katero bi oporekala opredelitvi območja vpliva," odgovarjajo na Arsu.
"Pitna voda je od vseh"
Čeprav je Albaugh v vlogi za okoljevarstveno soglasje zapisal, da se vplivno območje tovarne konča pri ograji, pa se s tem ustanovitelj Ekološke iniciative Rače, ki sicer v njej ni več aktiven, Marjan Lah, ne strinja. "Vpliv pri takem povečanju proizvodnje ni le do ograje. Če pogledamo samo vodo. S takšnim petkratnim povečanjem proizvodnje se bo zagotovo povečala poraba vode. To je tudi vpliv na okolje. Kaj pa zrak in vse drugo?" se sprašuje Lah in doda, da so se v preteklosti glede onesnaževanja vedno izgovarjali na druge in prelagali odgovornost, "niso pa nikoli privolili v javni monitoring". Pričakuje pa, da če je vse transparentno in po pravilih, da je takšna tovarna sredi urbanega okolja navzven odprta občanom: "Če nič drugega, bi mesečno v občinskih novicah analize objavljali. To je najmanj, kar lahko pričakujemo in bi tudi pomirilo strahove ljudi. Vprašanje pa je, kako bi to vplivalo na ostalo gospodarstvo, saj se tudi precej gradi v občini."
"To vdihavamo, to se odlaga na rastline, na zemljo"
