Gerda in Kay, glavna junaka, sta bratec in sestrica. Nekega večera starša odideta na ples. Starejša sestrica bi morala poskrbeti za svojega mlajšega bratca, ta pa čudežno izgine. Ugrabila ga je Snežna kraljica. V brezizhodnem položaju se Gerda odpravi na pot proti severnemu tečaju. Pripoved, kot jo je zapisal Hans Christian Andersen, razumemo na simbolni ravni, literarni kritiki jo razlagajo kot boj med srcem in racionalnostjo. Osnovna zgodba je bila v preteklosti že večkrat predelana, tudi na novo interpretirana. Tokratno sta zapisala Nina Šorak in Tin Grabnar, dramaturginja in režiser predstave, ki bo premiero v Lutkovnem gledališču Maribor doživela v torek, 16. januarja, in je primerna za otroke od treh let naprej.
Osnovni koncept je ustvarjanje zvočnih pokrajin
Kaj je foleyart v filmu in kaj pri lutkah?
V drugem delu predstave sluh prevzame vodilno funkcijo; na odru sta zgolj dve lutki, Snežne kraljice pa sploh ne vidimo, saj se glavni prizor odvija v gledalčevi duši. To so dosegli s pomočjo t. i. foleyarta, ki je značilen za filmsko industrijo. "Izhodiščna ideja je bila, da smo sprva v konkretnem svetu, pri bratu in sestri doma, torej smo priča realnemu lutkovnemu svetu. Čim pa se Gerda poda na potovanje proti ledenemu kraljestvu, se naše potovanje preseli v domišljijsko potovanje. Cel osrednji del spremljamo preko zvoka, osnovna ideja pa je bila, da se predstava preseli v gledalčevo domišljijo. Gledalec veliko bolj ustvari mogočne slike v domišljiji, kot smo jih mi sposobni prikazati na odru. Težko smo kos vsem pričakovanjem, zato smo pustili, da si vsak po svoje predstavlja Snežno kraljico in njeno ledeno kraljestvo. Foleyart je princip, po katerem smo se zgledovali. Pri večini filmov je več kot 80 odstotkov zvoka dosnetega v filmskem studiu. S predmeti iz vsakdanjega življenja ustvarjajo zvočno sliko. Če pokaš na primer zeleno, se sliši, kot da pokaš kosti," pravi režiser.
