Kakšen je bil letošnji MOS

Sejem MOS je v polstoletni zgodovini doživel številne spremembe in se uspešno prilagajal trenutnim aktualnim potrebam na področju gospodarstva. Od prvega srečanja obrtnikov na Dobrni je postal eden najpomembnejših gospodarskih sejemskih dogodkov v Sloveniji in širše. Svoj pomen že več let utrjuje tudi zunaj meja naše države. Še posebno letos, ko je Hrvaška prva država partnerica v zgodovini MOS-a. Naša južna soseda se je vse dni sejma predstavljala s svojimi podjetji, zbornico, državnimi institucijami in županijami. "MOS se je v zadnjih letih razvil v sodoben mednarodni poslovni sejem, na katerem se predstavljajo novosti, zbirajo koristne informacije in sklepajo novi poslovni stiki," je na otvoritveni slovesnosti dejal mag. Robert Otorepec, izvršni direktor družbe Celjski sejem. Po njegovih besedah je MOS najhitrejši odsev trenutnega gospodarskega stanja v Sloveniji.
Sejem je slavnostno odprl predsednik slovenske vlade dr. Miro Cerar, ki je dejal, da po letih socialne, finančne in tudi politične krize slovensko gospodarstvo, tako kot MOS, znova diha s polnimi pljuči.

Uspešna segmentacija sejma

Odločitev, da so MOS letos razdelili na pet strokovnih segmentov, se je po oceni organizatorjev izkazala za pravilno. Našteli so 120.000 obiskovalcev, kar je glede na dokaj slabo vreme odlično. K dobremu obisku - zlasti prvi sejemski dan - je pripomogla država partnerica Hrvaška. "Tudi medijski odziv je bil letos res dober, prav tako pa je bilo na sejmu rekordno število spremljajočih poslovnih srečanj in prireditev, ki so bile zelo dobro obiskane. Obiskalo nas je veliko ministrov, v soboto tudi evropska komisarka za promet mag. Violeta Bulc," pravi Otorepec. Odzivi razstavljavcev kažejo, da se jih bo približno dve tretjini MOS-a udeležilo tudi prihodnje leto. "Tisti, ki so manj zadovoljni, so predvsem ti, ki direktno prodajajo, verjetno zaradi vremena. Očitno pa je tudi, da ta prodaja na sejmih nekako izumira in da obiskovalci prihajajo bolj ciljno usmerjeni," dodaja.
Zadovoljstvo organizatorjev izhaja tudi iz dejstva, da so bili razstavljavci zadovoljni. Letos jih je skoraj 40 % že na sejmu dejalo, da so sklenili konkreten posel (največ jih je našlo novega kupca), kar je skoraj 5-odstotnih točk več kot lani. Najbolj zadovoljni med razstavljavci so bili sicer po prvih ocenah tisti, ki so se na sejmu letos predstavili prvič.

OZS z rekordno udeležbo zbornic

"Zadovoljni smo, da je letos na sejmu s svojimi predstavitvami sodelovalo veliko več naših obrtnikov in podjetnikov kot minula leta. Ponosen sem, da je sodelovalo enajst naših območnih zbornic, kar je največ doslej, pa tudi naše branžne sekcije. Organizirali smo več b2b obsejemskih dogodkov, kjer so se lahko naši obrtniki in podjetniki iz oči v oči srečali s podjetniki iz drugih držav. Izredno sem zadovoljen tudi, da smo Ulico obrti letos organizirali malo drugače. Na bolj sodoben način smo skušali prikazati, kaj je obrt, kaj je podjetništvo, in se spoznali z različnimi poklici. V teh dneh jo je obiskalo več kot 2000 osnovnošolcev in drugih obiskovalcev. Letos smo jo prvič popestrili z Vajeniško pisarno, kjer so se starši seznanili z vsemi podrobnostmi glede vajeništva," je bil zadovoljen predsednik OZS Branko Meh.

Iskana brezplačna svetovanja

"Vse teme svetovanj so se vrtele okoli energetske sanacije, vsega, kar je povezano z varčevanjem energije v stavbah. Na sejmu MOS so stranke predvsem individualne," razlaga Robert Seme, eden od svetovalcev mreže ENSVET. Svetovanje povečuje energetsko ozaveščenost občanov, povečuje prihranke energije in zmanjšuje emisije toplogrednih plinov in s tem olajšuje uresničevanje nekaterih ukrepov in programov energetske politike. Za svetovanje in predavanja se zanimajo vse generacije. O gradnji so po večini spraševali mlajši, starejši pa večinoma sanirajo že postavljene starejše objekte.
Individualne svetovalnice so predstavljale eno plat, obiskovalcem pa je bilo vsako uro na voljo tudi predavanje različnih strokovnjakov. Tako je bilo mogoče slišati o napakah pri gradnji, vlagi in plesni v stavbah, gradnji nizkoenergetskih hiš, vse o toplotnih črpalkah, sončnih elektrarnah. Največ vprašanj je bilo na temo subvencij, saj si ljudje želijo vsaj malo povrniti strošek investicije, je bilo slišati med predavatelji.

Odlično obiskano stičišče