V Sloveniji smo se z gospodarsko krizo soočili leta 2008, BDP je (z vmesnim kratkim porastom) upadal vse do leta 2013, na predkrizno raven pa se je vrnil šele leta 2015. V zadnjih letih pa Slovenija beleži nadpovprečne stopnje rasti BDP, čemur sledi trend zaposlovanja oziroma upadanja stopnje brezposelnosti. Število brezposelnih je tako septembra letos padlo pod 70.000 in se približalo rekordno nizki brezposelnosti, zabeleženi septembra 2008, torej tik pred nastopom gospodarske krize. Močan upad stopnje brezposelnosti, strma rast vrednosti nepremičnin, poceni zadolževanje, velike količine prostega denarja na tržišču in dolgo obdobje neprestane gospodarske rasti so med drugim tudi pokazatelji, ki napovedujejo možnost nove krize ali vsaj zmernega poslabšanja v gospodarstvu.
Finančna rezerva za vsaj leto dni
Finančni strokovnjaki zato svetujejo, da se morajo, tako kot podjetja (in države), tudi posamezniki pravočasno pripraviti na tako imenovane čase suhih krav, ko bodo podjetja odpuščala in bo novo službo težje najti. Osrednji nasvet strokovnjakov za osebne finance je oblikovanje denarne rezerve za nekajmesečno pokritje življenjskih stroškov v primeru izgube zaposlitve.
Gospodarski cikel že zamuja
Od zadnje svetovne gospodarske krize je minilo že več kot deset let; po letih hitre gospodarske rasti sta zlom banke Lehman Brothers in pok nepremičninskega mehurčka v ZDA povzročila finančno krizo, ki se je iz ZDA razširila na ves svet in na realno gospodarstvo. Vendar po strmem padcu BDP in propadu številnih podjetij v ZDA že od leta 2009 beležijo gospodarsko rast, kar je že najdaljša neprekinjena rast BDP v Združenih državah vse od druge svetovne vojne. Po navadi tako imenovani gospodarski cikel traja manj časa, zato finančni strokovnjaki opozarjajo, da je le vprašanje časa, kdaj bo prišlo do novega poslabšanja gospodarskih razmer. Seveda pa si niso enotni v napovedih, ali bo šlo le za postopno ohlajanje z nižjimi stopnjami rasti BDP ali pa je pričakovati pravo recesijo.
Nevarni brexit in trgovinske vojne
Poleg denarne rezerve je pomembna tudi čim nižja obremenitev s krediti. "Glede kreditov moramo biti previdni že v času najemanja in predvideti vse možne negativne scenarije, ki se lahko pripetijo v času odplačevanja kredita. V času izgube zaposlitve ali v času gospodarske krize je žal prepozno. Kreditov, četudi so, zgodovinsko gledano, rekordno poceni, saj se še nikoli nismo zadolževali po tako nizkih obrestnih merah, ne najemajte, če res niso nujno potrebni in namensko uporabljeni," svetuje direktorica Finančne hiše.
“Ne najemajte kreditov, če res niso nujno potrebni in namensko uporabljeni”
Varčevalna formula z avtomatizmom
Pomembno je, da ne glede na našo višino prihodkov že prej vzpostavimo posebni avtomatizem in od vseh prihodkov najmanj deset odstotkov namenimo za dolgoročne cilje, deset odstotkov za kratkoročne (dopust, registracija avtomobila, zlata rezerva ...), razliko pa nato razporedimo skozi mesec, svetuje Ana Vezovišek iz svetovalnega podjetja Vezovišek in Partnerji. "Pri čemer pa je pomembno, da tudi te razlike ne porabimo, če to ni nujno potrebno. Naši stroški namreč niso vsak mesec enaki. Zlata rezerva je ključna - ta mora biti na našem dosegu, najbolje na varčevalnem računu, njena višina pa znaša od tri- do dvanajst kratnika povprečnih mesečnih izdatkov (odvisno predvsem od tega, kako hitro lahko nadomestimo izpad dohodka)."
Ana Vezovišek opozarja še na nevarnost porasta obresti pri dolgoročnih kreditih, sklenjenih z variabilno obrestno mero, ki naj jih ljudje raje zamenjajo za posojila s fiksno obrestno mero. "Prav tako velja za tiste, ki imajo limite - ko posameznik enkrat izgubi službo, banke limitov navadno ne podaljšajo. Danes se moramo usmeriti v to, da ga predčasno zapremo. Enako velja za vse kreditne kartice."
