Dobrih pet let po namestitvi naj bi Mestna občina Maribor še v prvi polovici letošnjega leta s cest končno le odstranila "Kanglerjeve" radarje. Kakšna točno bo njihova usoda, še ni povsem jasno. Iz občine sporočajo, da "način odstranitve, ali bo za to potreben javni razpis in koliko sredstev bo za to potrebnih, še ni definirano". Za radarje, predvsem za njihovo elektronsko drobovje, obstaja nekaj interesa, so še poudarili.
"V pogovorih smo z Univerzo v Mariboru, da bi nekaj tehnologije namenili njim za raziskovalne namene, interes je tudi v mariborskem Muzeju narodne osvoboditve, ki ga želijo imeti kot zgodovinski 'spomenik'. Načeloma je težnja občinskega vodstva, da se oprema v radarjih nameni v izobraževalne namene, en radar pa bi kot zgodovinsko-družbeni spomenik dogodkov v Mariboru namenili Muzeju NO Maribor," še sporočajo iz občine.
Nihče nič ne ve
Direktorica muzeja Aleksandra Berberih Slana je sicer nad obvestilom občine presenečena: "V muzeju smo se res zanimali za eno od ohišij, obdobje protestov proti radarjem v Mariboru je za nas vsekakor zanimivo, zato smo na občino že pred leti naslovili prošnjo, da nam ga odstopi, a odgovora vse doslej nismo prejeli. Očitno se torej stvari premikajo, čeprav nas o tem ni obvestil nihče."
Nekateri laboratoriji proučujejo možnost uporabe sistema
Radarji so občino drago stali
Kot je sicer znano, naj bi Iskra v Mariboru namestila 23 sistemov za detekcijo hitrosti, ki bi promet nadzirali v 21 semaforiziranih križiščih in v treh semaforiziranih prehodih za pešce. A je 16. oktobra 2012, ko je Iskra radarje vklopila, na prehitre voznike prežalo le 14 sistemov, preostalih devet pa naj bi aktivirali do konca tega leta. Ker so v naslednjem mesecu neznanci zažgali kar deset radarjev, en pa je bil podrt v prometni nesreči, vsi radarski sistemi v mestu niso zaživeli nikoli.
Naslednja štiri leta so bili nato radarji predmet spora na več sodiščih, zgodba pa se je končala decembra leta 2016 s poravnavo, po kateri je občina Iskri plačala sedem milijonov evrov. Dodaten račun je nato sledil še avgusta lani, ko je občina Odvetniški pisarni Zečević plačala še 408 tisoč evrov za odvetniške storitve. Plačilo je v javnosti dvignilo precej prahu, saj je občina z njim krepko preplačala znesek, določen v pogodbi. Na občini so se izgovarjali, da pogodba zajema samo storitve svetovanja, ne pa tudi zastopanja pred sodišči, vendar je iz pogodbe iz leta 2013 jasno izhajalo, da predmet pogodbe zajema oboje, tako storitve svetovanja kot zastopanja občine pred sodišči. Presenečenje pa je predstavljalo tudi dejstvo, da je na koncu občina, kljub temu da naj bi se bila z Iskro dogovorila o obročnem odplačilu (pet enakih obrokov v petih letih), Iskri lani nakazala celoten znesek.
