Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Nazadnje sem ga gledala na začetku letošnje sezone ljubljanske Drame v Cankarjevih Hlapcih v režiji Janeza Pipana. Bil je župnik. Vsa silovitost igre je bila v njem. Vznemirljiva mešanica trdorokega oblastnika in lokavega pogajalca današnjega časa. Zgostil je v liku sodobno polaščevalnost, zahrbtnost, čas brez časti, brez ideologij, brez etike. Bil je v nenehnem vzponu, razmahu, invenciji mnogoterih likov, teatrskih, filmskih, televizijskih. Sedemdeset vlog v četrt stoletja. Gigantski opus še pred abrahamom. Vrhunskega interpreta najzahtevnejših dramskih vlog bi lahko že nagradili z Borštnikovim prstanom. Kolegu iz Drame, Ivu Banu so ga nataknili že pri sedeminštiridesetih. A kaj pomenijo vse nagrade ob nedoumljivi izgubi? Osupljiv je njegov široki, neverjetni razpon z gigantskimi igralskimi amplitudami suverene moči, širokopoteznosti, blagohotne miline, pa tudi intimne nemoči in izvenserijskega, nebeškega daru za komiko, bogato podedovanega od očeta Zlatka. Preprostost, življenjska človečnost igralskih prednikov, tudi dedka iz Gorišnice, ki je imel svoj teater na vasi, je bila v izobilju v njem.
Govorijo, da se tak igralec rodi na pol stoletja. Ne, Jernej je sekularna osebnost. V stoletjih merimo take nacionalne zaklade. Če bi imeli kot Avstralci tak naziv, namreč "nacio- nalni živi zaklad", bi ga moral nositi. Čeprav so nacionalni junaki zvečine pokvarljiva roba, prestreljeni s politično minljivostjo, je njegova prekipevajoča osebnostna karizma tolikšna, da dobijo polno veljavo celo taka napihnjena poimenovanja. Redki so, ki si jih pač zaslužijo in vlečejo nase še zadnje atome sinergije tega zblojenega sveta. Kot je gradil svoje vloge, preudarno lucidno, je bil tudi resnično gora vsega dobrega in lepega, širokosrčnega in dopuščajočega.
Kot je Ubu izgubil občutek za mero in golta, prebavlja, izloča, pogazi vse in vsakogar, tako je danes javna medijsko-spletna pokrajina onesnažena ob smrtih
