Je revizor lahko tudi svetovalec?

Raziskava o velikih štirih revizorskih podjetjih – Deloitte, Ernst & Young, KPMG in PricewaterhouseCoopers (PwC) –, ki sta jo za združeno levico v Evropskem parlamentu pripravila prof. Richard Murphy in Saila Naomi Stausholm, posebej opozarja na preplet svetovalnih in revizorskih dejavnosti.
Tudi v slovenski Agenciji za javni nadzor nad revidiranjem pravijo, da lahko pride do konflikta interesov: bo revizor dovolj strogo in strokovno opravil revizijo, ki ga lahko morda pripelje tudi do neprijetnih zaključkov za revidirano podjetje, če mu je v interesu v prihodnje še naprej, tudi na drugih področjih, sodelovati s tem podjetjem, ki je tako ali tako plačnik revizije? Ob tem je težava tudi v tem, pravijo pri agenciji, da so cene revizijskih storitev v primerjavi s svetovalnimi storitvami občutno nižje. Zakon o revidiranju v 45. členu določa, kdaj revizijska družba ne sme opravljati revidiranja. Med drugim prepoved velja, če "revizijska družba oziroma katerakoli organizacijska enota v mreži, ki ji pripada, oziroma z revizijsko družbo povezana oseba opravlja ali je v zadnjih dveh letih pred sklenitvijo pogodbe o revidiranju računovodskih izkazov opravljala pri pravni osebi kakršnekoli računovodske oziroma knjigovodske storitve; storitve davčnega svetovanja, ki lahko vplivajo na postavke računovodskih izkazov; storitve notranjega revidiranja; storitve poslovno-finančnega svetovanja, ki vplivajo na postavke računovodskih izkazov; kakršnekoli druge storitve, ki lahko vplivajo na postavke računovodskih izkazov". Obratno časovne prepovedi – da bi bilo revizorskim družbam za določeno obdobje omejeno svetovanje, potem ko so opravili revizijo – ni.

Prepletanje tudi v Sloveniji

Posredno prepletanje delovanja svetovalnih in revizorskih podjetij iste revizorske mreže sicer ni neobičajno niti v Sloveniji. Pogledali smo le banke, pri katerih je bil porabljen davkoplačevalski denar za njihovo reševanje ob zadnji krizi. Pokaže se, da je Abanka, ki je med letoma 2010 in 2013 revizijske storitve zaupala KPMG, nato leta 2014 KPMG najela za poslovno svetovanje, in sicer za naloge nadzornega skrbnika na podlagi zavez, ki so bile tisto leto dane Evropski komisiji.
V štiričlansko upravo NLB je bil 31. julija 2013 imenovan Archibald Kremser. Med letoma 1997 in 2004 je bil zaposlen pri družbi Ernst & Young v Avstriji, pri NLB pa je pristojen predvsem za finančno področje banke in prav Ernst & Young je od leta 2014, in tudi še letos, revizor poslovanja NLB. V Novi KBM je izbrani revizor že od leta 2012 podjetje Deloitte. Je pa v letu 2013 in 2014 Deloitte Svetovanje opravilo za Novo KBM tudi analizo nadzora nad poslovanjem, ki jo je prav tako upošteval nadzorni svet. Na naša vprašanja so nam v Novi KBM pojasnili le, da "delujemo skladno z zakonodajo, predpisi in internimi akti ter z ustreznimi ukrepi zagotavljamo učinkovito upravljanje tveganja glede morebitnih konfliktov interesov". Več zaradi spoštovanja pogodbenih zaupnosti ne morejo povedati.

Več transparentnosti

Raziskovalca v omenjeni študiji predlagata štiri ukrepe, da bi se vsaj deloma izboljšala preglednost poslovanja največjih revizorsko-svetovalnih podjetij, ki revidirajo kar 340 od 350 največjih podjetij, ki kotirajo na Londonski borzi. Prvi predlog je domneva, da vsa podjetja v mreži predstavljajo podjetja pod skupnim nadzorom, kar bi pomenilo, da morajo predložiti skupne, združene podatke regulatorjem v EU. Izboljšanje bi po njunem mnenju pomenila tudi enotna EU-licenca, ki bi poenotila zahteve glede poslovanja in delovanja svetovalnih in revizorskih podjetij v vseh članicah EU. Boljšo transparentnost delovanja največjih revizorskih podjetij na svetu bi zagotovila zahteva, da morajo revizorska podjetja slediti javnemu poročanju po državah – country by country reporting -, ki omogoča tudi pregled o prometu, plačanih davkih in zaposlenih v vsaki od držav, kjer poslujejo. Predlagajo pa tudi jasnejšo ločitev, kjer je ni, med svetovalnimi in revizorskimi dejavnostmi.

Velikost ni zagotovilo kakovosti

V Agenciji za javni nadzor nad revidiranjem pravijo, da se jim predlogi poročila zdijo zanimivi in bi bili smiselni tudi za Slovenijo. "Težko verjamemo, da je sedanja formalna ločenost med revizorskimi in svetovalnimi podjetji zadostna, da nekdo, ki dela na reviziji, ne ve, kaj se dogaja na svetovanju. Sedanja ureditev ne prepriča in opozorila so absolutno relevantna," pravijo pri agenciji. Opozarjajo na iste vodilne ljudi v revizijskih in svetovalnih podjetjih. V vseh družbah velikih štirih v Sloveniji obstajajo po podatkih iz Ajpesa iste osebe, ki so pooblaščene za zastopanje (kot direktorji ali člani uprav) tako revizijskih kot svetovalnih podjetij.
Pri Ernst & Young je to direktor Janez Urbanič, pri Deloitte Reviziji so vsi trije pooblaščenci, Barbara Kralj Žibret, Yuri Sidorovich in Daniel Eric Olcott, tudi med pooblaščenimi za zastopanje podjetja Deloitte za svetovanje. Pri KPMG, kjer imajo registrirana tri podjetja, se podvojita kot predstavnici Nevenka Kržan (revizija in poslovno svetovanje) in Sonja Žnidaršič (poslovno svetovanje in računovodske storitve). Pri PwC pa je zastopnik svetovalnega podjetja Paul Papelinski tudi eden od treh zastopnikov revizijskega podjetja PwC.
Pri Agenciji za javni nadzor nad revidiranjem opozarjajo, da bodo predvidene prihajajoče spremembe zakonodaje še dodatno prispevale h koncentraciji revizijskega trga, saj se bodo zvišale določene zahteve, ki jih bodo lahko izpolnjevale le še večje družbe. Ob tem pa opozarjajo na izkušnje kolegov iz drugih držav EU, kjer se pri nadzoru osredotočajo predvsem na nadzor delovanja velikih štirih - njihovo poslovanje, se izkaže, da v povprečju ni niti bolj profesionalno niti z manj nepravilnostmi v primerjavi z delovanjem manjših revizorskih družb.