Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Potem ko so iz državnega programskega financiranja za nevladne organizacije izpadli nekateri ključni kulturni akterji, med njimi zbor Carmina Slovenica, je ljubljanski župan Zoran Janković pisal ministru za kulturo Antonu Peršaku. Ob tem ko se je čudil državni ignoranci, se je seveda pohvalil z "lastno" dovzetnostjo za kulturo. Letni proračun ljubljanskega oddelka za kulturo je namreč 27 milijonov evrov, kar je skoraj 11 odstotkov celotnega mestnega proračuna.
In ne samo velikost, ključna je tudi strateškost vlaganj: "Ministrstvo za kulturo je pred leti predpisalo lokalnim skupnostim, da spišejo in izvajajo strateški dokument na področju kulture. Trenutno izvršujemo že tretje štiriletno strateško obdobje. Ljubljana je zame najlepše mesto na svetu tudi zato, ker vrvi od umetniške ustvarjalnosti, mestoma idej, ki niso vedno in ne vsakemu razumljive, so pa dragocene, ker ceni vsakogar, ki je to mesto izbral za razvoj svojih talentov. Zame kultura nikoli ne predstavlja stroška, ampak vedno investicijo," v javnem pismu še piše ljubljanski župan.
Ob Jankovićevih številkah in argumentih je treba dodati, da sta osrednjeslovenski regiji namenjeni kar dve tretjini sredstev iz državnega proračuna za kulturo.
26 točk na vratih urada za kulturo
Nekaj dni zatem je KNVOSUK – Kolegij nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev v kulturi na vrata Urada za kulturo Mestne občine Maribor "nabil" 26 slepih peg mariborske kulture. Kolegij od župana pričakuje, "da jih takoj odpravi, saj da je zanje neposredno odgovoren".
Mariborska kultura ima seveda več kot 26 problemov, skupni imenovalec teh, ki jih je sistematiziral kolegij, pa je mestni urad za kulturo. Prva pega je po mnenju kolegija zato dejstvo, da urad, ki je odgovoren za izvajanje lokalnega programa za kulturo (LPK), "že več let vodi zgolj vršilec dolžnosti" in ne "nekdo s polnimi pooblastili, ki bi omogočal izvajati ambiciozno vizijo", ter da je urad tudi sicer kadrovsko in strokovno podhranjen. Takoj po kadrovskem problemu pa kolegij izpostavi finančnega:
"Sredstva za kulturo se od leta 2014 niso povečala za pet odstotkov letno, kot je to predvideno v lokalnem programu za kulturo, temveč so realno manjša za štiri odstotke."
Mestni proračuni za kulturo
- 27 milijonov evrov (približno 11 odstotkov mestnega proračuna) nameni kulturi Ljubljana
- 7,5 milijona evrov (približno 6 odstotkov mestnega proračuna) nameni kulturi Maribor
2,6 milijona evrov (približno 4 odstotke mestnega proračuna) nameni kulturi Celje
Razvojni program je smiseln, če je uresničljiv
Leta 2015 je ministrstvo za kulturo prvič opravilo poizvedbo o sprejetih lokalnih programih za kulturo in drugih razvojnih dokumentih lokalnih skupnosti, ki vsebujejo tudi opredelitev javnega interesa na področju kulture. Poizvedbo je ponovilo za leto kasneje. Zbrani podatki so pokazali, da je imelo v letu 2016 99 lokalnih skupnosti sprejete ustrezne dokumente, 71 jih je sporočilo, da takšnega dokumenta (še) niso sprejele, 42 pa jih na poizvedbo sploh ni odgovorilo. Sankcij za nesprejetje teh dokumentov ni, ker so lokalne politike pri sprejemanju avtonomne.
Ti programi naj bi torej določali najpomembnejši razvojne cilje, podprte s finančnimi ukrepi. Toda ali jih res?
Občine ne ločujejo med nevladnim in ljubiteljskim
V društvu nevladnih organizacij in samostojnih kulturnih delavcev Asociacija menijo, da so lokalni programi za kulturo, če jih občine sploh imajo, praviloma neživljenjski dokumenti, ki ne odražajo resne strateške usmeritve. "Le redki zajemajo polje nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi. Velikokrat se primeri, da občine ne ločujejo razpisov za ljubiteljske in profesionalne nevladne organizacije, kar vodi v deprofesionalizacijo sektorja in onemogoča prijavljanje na državne in evropske razpise. Dokazano je, da v občinah, ki omogočajo profesionalizacijo nevladnih organizacij na lokalni ravni, to rezultira v dodatnih sredstvih, ki jih pripeljejo v občine z drugimi razpisi. A za to potrebujejo stabilno okolje, ki omogoča primerne delovne razmere, zaposlovanje, finančno in organizacijsko načrtovanje ter razvoj. Dokler občine zunaj prestolnice tega polja ne bodo prepoznavale kot ključnega za njihove razvojne preboje, se bo centralizacija kulture nadaljevala," odgovarjajo.
Koliko za "živo umetniško produkcijo"?
V Ljubljani samo za umetniške programe namenijo 3 milijone evrov, v Celju pol milijona, v Mariboru pa podatka niso znali izračunati. Vendar je ta postavka pomemben pokazatelj prioritet. Denar zgolj za programe je denar za "živo umetniško produkcijo".
Kakšna pa je razporeditev sredstev med javne zavode in nevladne organizacije? V Ljubljani dobijo javni zavodi 20 milijonov evrov, nevladne organizaicje pa 7 milijonov, v Mariboru je razmerje 6,5 milijona za javno sfero in 1 milijon za nevladno, Celje pa nameni 2,4 milijona za javne zavode in 200 tisoč evrov za navladne akterje v kulturi.
Tudi v kulturi marsikomu ustrezajo manj kompetentni ljudje
Ali so občinske službe dovolj kompetentne za prepoznavanje tega polja? Jasmina Vidmar, generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije (SOS), zatrjuje, da si skupaj z državo na področju kompetenc občinskih služb (tudi županov) prizadevajo za nadgradnjo znanj, poznavanje pravnih podlag, primerov dobrih praks in pridobivanje napotkov in nasvetov za kakovostno delo. Uroš Grilc meni, da brez sposobnih ljudi ni ne dobrega programa ne konkretnih rezultatov. "To je samoumevno. Primer usposabljanja članov svetov javnih zavodov: mi smo ga uzakonili, da bi dvignili kompetence zelo pomembnega segmenta kulturnih 'voditeljev'. Tega si moja dva zanamca nista želela in sta to določilo razvodenela do nerazpoznavnosti. Tudi v kulturi danes marsikomu ustrezajo manj kompetentni ljudje," je jasen Grilc.
Zbirni podatki izdatkov lokalnih skupnosti, s katerimi razpolaga skupnost občin, kažejo, da so občine lani za kulturne programe namenile skoraj 114 milijonov evrov. Ob tem, da so postavke za investicije lahko zajete tudi v kakšni drugi klasifikaciji. Država je lani kulturi namenila 155 milijonov evrov.
