Leta 2012 je bila pomurska javnost seznanjena z novico, ki je vključevala več presežnikov. Profesor z ljubljanske naravoslovno-tehniške fakultete dr. Željko Vukelić je Mursko Soboto glede na geotermalni potencial postavil ob bok Köbenhavnu in Reykjaviku. V okviru več kot tri milijone evrov vrednega projekta Turistični center Fazanerija je občina takrat tudi z evropskimi sredstvi sanirala geotermalno vrtino v Mojstrski ulici v Murski Soboti, zgradila reinjekcijsko vrtino na območju nekdanje Vrtnarije in zgradila še novo raziskovalno vrtino pri Černelavcih. Vukelićeva ocena je temeljila na podatkih o toplotni moči raziskovalne vrtine, z njo bi po oceni izvajalcev projekta lahko ogrevali okoli 2000 stanovanj.
Vrtine v najem?
Od končanja projekta se, kot smo že poročali, na tem področju ni zgodilo nič več. Novozgrajeni vrtini mirujeta, stanovalci nekaterih blokov v središču mesta so se odločili, da na geotermijo in širitev daljinskega ogrevanja ne bodo čakali, zato so sami posodobili kotlovnice v blokih. Pred kratkim pa je tudi zaradi uvedbe koncesnin za črpanje termalne vode občina opustila še izkoriščanje vrtine v Mojstrski ulici, ki so ji z omenjenim projektom podaljšali življenjsko dobo za 50 let. Jože Brdnik, član občinskega odbora za infrastrukturo in zagovornik izkoriščanja geotermalne energije, je zato predlagal, da občina vrtine, ki jih ne namerava izkoriščati, da v najem zasebnim interesentom. Župan Aleksander Jevšek je na zadnji seji mestnega sveta, kjer je bila Brdnikova pobuda javno predstavljena, to podprl, vendar izrazil dvom, da je v mestu še ekonomski interes za izkoriščanje vrtin.

Ključno je vračanje vode
Brdnik pojasnjuje, da je odgovor na vprašanje, ali bi se nadaljnje izkoriščanje vrtin komu splačalo, odvisno od tega, v kakšnem stanju je reinjekcijska vrtina, saj je sam prepričan, da je bila poškodovana, ko so nepravilno izvedli nalivni preizkus, s katerim so hoteli preveriti njeno delovanje. "Ta predlog je zagotovo realen, sam jo takoj vzamem v najem, če deluje, vendar trenutno ne vemo, v kakšnem stanju je," pravi Brdnik. "Ostalo je še nekaj objektov, v katerih niso prenovili sistema ogrevanja, če vrtina deluje, bi se bilo treba sestati s stanovalci teh objektov in videti, ali obstaja ekonomski interes. Zagotovo bi se našli potencialni najemniki vrtin, vendar morajo najprej dobiti prave podatke," nadaljuje Brdnik, ki dvomi, da se ob delujočih vrtinah tak projekt ne bi obrestoval. "Vrtina je že v središču mesta in je povezana z objekti, prav tako je že narejena povezava do reinjekcijske vrtine, investitor bi plačal samo strošek povezave kakih deset metrov," pravi Brdnik.


Vukelić: "To deluje povsod po svetu"
Nalivni preizkus je za občino oziroma Komunalo izvedla družba Geo-Hidro, vendar Brdnik meni, da ta ni bil pravilno opravljen, saj so termalno vodo mešali z vodo iz vodovoda, zaradi česar se spremeni kemična sestava vode, to pa vodi v zamašitev filtrov.
Cigan pojasnjuje, da poskus res ni bil pravilno izveden, vendar je bil to po njegovih besedah glede na tehnične zmožnosti edini način, da ga opravijo, zanika pa, da bi bila vrtina poškodovana, kot trdi Brdnik. "Preizkus smo naročili v dobri veri, da vidimo, ali vrtina deluje. Z mešanjem termalne in vodovodne vode smo simulirali različne temperature. Nekaj časa je vračanje vode delovalo, nato se je ustavilo, pritisk v vrtini pa je začel naraščati, zato smo preizkus ustavili," pojasni Cigan.
Vukelić danes ne vidi strokovnih razlogov, da projekta ne bi nadaljevali. "Gre za enega boljših, če ne za najboljši projekt v Sloveniji glede na geotermalni potencial." O ekonomskem interesu pravi, da je v Murski Soboti še vedno na voljo veliko javnih objektov, ki bi jih lahko ogrevali z geotermalno energijo. "To deluje povsod po svetu, ne vem, zakaj v Murski Soboti ne bi, če pa lokalne oblasti tega ne spodbujajo, se seveda tega ne da narediti. V vseh tovrstnih primerih gre za projekte na ravni občine, ne glede na to, kdo upravlja vrtino." Kot še pove Vukelić, se vrtinam z neuporabo ne povzroča škoda v tehničnem smislu, če pa bodo vrtine mirovale 20 let, doda, bo to druga zgodba.