V zrelih in razvitih demokracijah relativni zmagovalec praviloma dobi priložnost, da sestavi vlado. Mnogi pri nas kritizirajo predsednika republike Boruta Pahorja, ki od vsega začetka favorizira tak scenarij v primeru mandatarstva Janeza Janše.
"Ponekod v tujini poznajo pojem materialne ustave, ki jo sestavljajo ustavno besedilo in nenapisane prakse interpretacije. Pri nas že od začetka devetdesetih let velja, da ima stranka, ki je dobila relativno večino, prva možnost predlagati mandatarja. Leta 1996 so tri pomladne stranke dobile večino od 88 izvoljenih poslancev, ne pa tudi absolutne večine. Predsednika republike Milana Kučana so prosile, da bi lahko prve predlagale mandatarja. Kučan se je odločil, da bo to možnost dal Janezu Drnovšku. Takrat je bila to sporna odločitev, vendar je nazadnje postala del naše materialne ustave, če naj tako rečem. Podoben primer smo spet imeli pri Zoranu Jankoviću. Ko ga je predsednik Danilo Türk predlagal za mandatarja, je bilo jasno, da nima zagotovljene večine. Toda praksa je obveljala. Glede na veliko politično polarizacijo je prav, da je Pahor najavil, da se je bo tudi tokrat držal. Predsednik republike ima zelo malo pristojnosti, predlaganje mandatarja je ena izmed redkih. Ni prav, da mu še to omejujemo. Ne pozabimo, da se ta tema pojavlja tudi na predvolilnih soočenjih. Kandidate za predsednika republike pogosto vprašajo, kako bi ravnali v takem primeru. Pahor je to zelo jasno povedal."
Leta 2004, takrat star 24 let, se je poskušal v državni zbor prebiti v Novi Gorici. Kasneje je kot eden od redkih članov SDS, ki so sicer obupali na strankarsko politiko, vrnil člansko izkaznico in se posvetil (od stranke neobremenjeni) analizi slovenskega političnega prostora.
Iz ljubljanske Filozofke fakultete, ga je akademska pot po diplomi iz zgodovine in italjanistike vodila na magistrski študij v Budimpešto. Tam na priznani Srednjeevropski univerzi, ki je trn v peti orbanistov vseh barv, pripravlja doktorat s področja nacionalizmov.
Odziv Janeza Janše na kritične zapise urednika Razpotij o SDS: “Kako je Luka Lisjak Gabrijelčič poln protislovij in slabo prikrite vsegliharske plehkosti.” in “Luka Lisjak Gabrijelčič lahko to stokrat zanika, ampak tega zapisa brez sestankovanj kroga blizu njega s Forumom 21 ne bi bilo.”
Strategija SDS temelji na tem, da za vsako ceno mobilizira svoje volilno telo, tudi če zaradi tega odbija ostale.
LMŠ se je politiki antijanšizma pridružila iz taktičnih razlogov, ker ji to v trenutni konfiguraciji ustreza.
Če bi imela Madžarska leta 2004 takšno ustavno ureditev, kot jo ima danes, ne bi prišla v EU.
Janši ustreza, da čaka na neuspeh nasprotnikov, ki so šibki in verjetno ne bodo uspešni pri vladanju. Ustrezajo mu predčasne volitve, kjer se lahko prikaže kot žrtev izključevanja in edina alternativa sedanji oblasti.
