Imamo sploh legalno volilno zakonodajo za državni zbor?

Ustavno sodišče je za danes dopoldne sklicalo javno obravnavo, za kar se odloči izjemno redko. Ustavni sodniki imajo na mizi oceno ustavnosti zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ in zakona o volitvah v državni zbor. Zahtevo je na ustavno sodišče poslal državni svet, ki meni, da volilni okraji niso oblikovani v skladu z ustavo in da taka ureditev onemogoča, da bi vsak volilni okraj imel poslanca.

Za krize kriv slab volilni sistem

V obrazložitvi zahteve za ustavno presojo volilne zakonodaje, ki je bila varuhom ustavnosti poslana že februarja 2015, so državni svetniki zapisali, da je za različne krize, s katerimi se je soočila država v zadnjega nekaj več kot četrt stoletja, kriv slab volilni sistem. Dalje, ta ne omogoča oblikovanja stabilnih vlad in onemogoča kandidature nestrankarskim kandidatom. Povzroča tudi, da volivci ne vedo, kaj se zgodi z njihovim glasom, kar je krivo za vedno manjšo volilno udeležbo. Po njihovem je tako 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa volilne enote in volilne okraje, v neskladju z ustavo, prav tako pa tudi v nasprotju z zakonom o volitvah v DZ. Slednji namreč določa, da se poslanci volijo po načelu, da se en poslanec voli na približno enako število prebivalcev ter da se volilne enote oblikujejo po načelu, da se en poslanec voli na približno enako število prebivalcev. Zakon o volitvah v DZ pa je po prepričanju državnih svetnikov v nasprotju z ustavo v več členih, med drugim denim volivcem ne omogoča odločilnega vpliva na podelitev mandatov kandidatom, pač pa imajo odločilni vpliv stranke. Prav tako ne omogoča, da bi vsi volivci dobili svojega predstavnika v DZ. Analiza je pokazala, da kar 21 volilnih okrajev od 88 nima izvoljenega poslanca. Nasprotno ima 19 volilnih okrajev dva izvoljena poslanca, en volilni okraj pa celo tri. 

Kakšne možnosti imajo ustavni sodniki?

Od leta 2000 je v slovenski ustavi določilo, da mora biti volili sistem takšen, da imajo volivci odločilen vpliv na izbiro kandidatov. To bi v praksi moralo pomeni, da bi enkrat v prihodnosti moralo priti do spremembe volilne zakonodaje v smeri uvedbe preferenčnih glasov. Ustavni sodniki, ki bodo danes zaslišali predstavnike državnega zbora, državnega sveta vlade in vodilne strokovnjake s področja volilne zakonodaje (Toneta Jerovška, Franca Grada, Sašo Zagorca in Jureta Toplaka) imajo več možnosti, upoštevati pa morajo tudi, da so prihodnje leto volitve v državni zbor in ravno o zakonodaji, na podlagi katere bodo potekale, odločajo. Zato je možno, da odločbo o (ne)ustavnosti volilne zakonodaje poslancev izdajo šele po teh volitvah. Lahko bi odločbo izdali že prej in v primeru odločitve, da trenutni pravni red ni ustavno ustrezen, predpisali rok za spremembe, a bi lahko v tem primeru nad naslednjimi volitvami obvisela senca legitimnosti. Lahko seveda odločijo tudi, da je trenutna ureditev ustavno nesporna. Če bi ustavni sodniki volilni zakon razveljavili, bi lahko sprožili pred volitvami hujšo ustavno in tudi politično krizo, kar je malo verjetno. Malo verjetno je, da bi do sprememb volilne zakonodaje sami predpisali ustrezen volilni sistem.