Gonja proti Levici

Akcija, reakcija.

A bo Levica ponovno uvedla trdi socializem, če že ne komunizem?
A bo Levica ponovno uvedla trdi socializem, če že ne komunizem?
Danilo Škofič
Datum 9. september 2018 05:00
Čas branja 4 min

Toliko posmehljivega, hudobnega, nesramnega, tendencioznega in že kar naravnost butastega, v veliki meri dobesedno izmišljenega natolcevanja, kot ga je bilo izrečenega na račun Levice, verjetno nismo slišali še nikoli o nikomer in ničemer.

Trdi socializem?

Govorijo, da bo Slovenija po zaslugi Levice kot paravladne in obenem paraopozicijske stranke postala Venezuela. Govorijo, da so Mesec, Kordiš, Trček, Tašner Vatovec in Tomićka ekstremisti. Govorijo, kot da je Levica največja nevarnost, s katero se je Slovenija kdaj soočila. Govorijo, da bo Levica ponovno uvedla trdi socializem, če že ne komunizem. Z vsem, kar nedemokratičnega spada zraven. Govorijo o njihovem pogromu nad podjetniki na račun pravično neenakih, deprivilegiranih siromakov, beri: parazitov iz javnega sektorja in drugih iz sloja neinovativnih, neiznajdljivih, neprivatnih, nemenedžerskih, neinvestitorskih in drugih prisklednikov in pridaničev.

Realna moč in vpliv Levice

Tako imenovani oblikovalci javnega mnenja - od etabliranih pa do alt-right medijev in tistih, ki si kompetentnost, relevantnost in vpliv kupujejo s številčnostjo enako mislečih v svojem mentalnem vrednostnem balončku na družbenih omrežjih - očitno ne poznajo bolj pametne oblike državljanskega angažmaja ali kratkočasenja, kot da se delajo paranoično zaskrbljene zaradi parlamentarne stranke, ki je pridobila večji vpliv, kot bi ji ga glede na odstotek glasov na volitvah in na pozicijo v političnem spektru pripisali.
Plaz, ki se je usul na Levico, nima nobene zveze z njeno realno močjo in z vplivom, ki bi ga lahko uveljavila ali celo vsilila. Strah pred Levico, že kar sovraštvo do Levice je posledica nečesa drugega.

Koalicijska kolobocija

O kolobociji zaradi koalicijske pogodbe, v kateri je omenjena napoved višje obdavčitve podjetnikov, je vse povedal ekonomist Jože P. Damijan: da Slovenija s svojo nizko stopnjo neenakosti in s svojimi podpovprečno visokimi davki ni niti kapitalistični niti socialistični eksces - in da je Levica samo reakcija na ekscese gospodarstvenikov (predvsem GZS) in medijev, “ki uprizarjajo gonjo proti javnemu sektorju in javnim uslužbencem nasploh, predvsem pa proti socialni državi”.
Toda razlaga, da je Levica samo ekscesna, socialna, socialistična reakcija na ekscese kapitalizma in (neo)liberalizma, je lahko še tako točna - vendar ne pojasnjuje, zakaj se zdaj to sploh dogaja. V čem je sploh fenomen sesuvanja Levice in fantazmagoričnega napovedovanja katastrofične prihodnosti Slovenije po njeni zaslugi?

Ekscesnost gor ali dol

Razlogov je seveda več. Glavni je seveda nezaupanje v politični sistem, da ne rečem v parlamentarizem. Tako kot ne samo Levičini vročekrvni levičarji potencirajo potencialne ali celo imaginarne ekscese desničarstva, tudi desničarji multiplicirajo morebitne ekscese levičarstva. Stranka Levica je za desničarske mnenjske kolovodje grešni kozel, na katerega poskušajo obesiti vse najslabše, da bi prikrili lastno, zlasti ideološko radikalizacijo, ki bi v imenu višjih ciljev suspendirala ali vsaj relativizirala demokracijo.
Ekscesnost gor ali dol, v tem smislu lahko Levici osebno samo ploskam. Toda po drugi strani je Levica - kar je ne samo zanjo res problem - moteča in strašljiva tudi za druge, politično neobremenjene male podjetnike, ki poskušajo pošteno živeti od svojega dela in ki jim njihove nepremišljene izjave vzbujajo bojazen, da bi jim radi vzeli še tisto malo, kar imajo.

Samo senzacionalizem

Resnici na ljubo, vse skupaj je samo mešanica političnega in državljanskega senzacionalizma. Gonja proti Levici je resda posledica vzpona desnice in latentne, vedno bolj prezentne, normalizirane, gentrificirane, intelektualno komoditetne neoliberalne logike kot edino zveličavnega, samoumevnega ekonomskega reda. Toda Levica si je za to seveda tudi sama kriva. Levici manjka občutek za realnost, predvsem pa ji manjka spoštovanja do ljudi, ki se v danih okoliščinah trudijo preživeti.
No, občutek za realnost manjka enim in drugim. To pravzaprav vsem manjka. V tem je problem, ne pa v odklonih, s katerimi eni poskušajo nevtralizirati odklone drugih in nasprotno. Tako družbe delujejo. In ne boste verjeli - tudi slovenska.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Kdo je bil najboljši predsednik slovenske vlade?
Lojze Peterle.
2%
55 glasov
Janez Drnovšek.
42%
1194 glasov
Andrej Bajuk.
1%
32 glasov
Anton Rop.
1%
16 glasov
Janez Janša.
19%
524 glasov
Borut Pahor.
2%
51 glasov
Alenka Bratušek.
1%
28 glasov
Miro Cerar.
1%
31 glasov
Marjan Šarec.
1%
39 glasov
Robert Golob.
21%
598 glasov
Nihče od naštetih.
6%
174 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
3%
85 glasov
Skupaj glasov: 2827