Generalmajor Andrej Osterman je danes predal posle novemu načelniku Generalštaba Slovenske vojske (SV), generalmajorju Alanu Gederju. Odhajajoči načelnik Osterman, ki ga je vlada minuli teden razrešila zaradi negativne ocene bataljonske bojne skupine na preverjanju pripravljenosti, je v zadnjem času kot ključni problem vojske izpostavil usihanje števila vojakov, o čemer je zahteval razpravo na Svetu za nacionalno varnost. Opozorila je še v vlogi njegovega namestnika ponovil tudi Geder v odmevnem nastopu na seji odbora za obrambo, ko je izjavil, da vojske čez tri leta ne bomo več imeli, če država ne bo izpeljala sistemskih ukrepov na področju zaposlovanja vojakov. Po primopredaji so nam v Generalštabu potrdili, da bo Geder že v kratkem vpoklical na služenje pogodbene rezerviste do popolnitve vojaških vrst skladno s kadrovskim načrtom. "Načelnik generalmajor Alan Geder je izdal poveljniku sil brigadirju Milku Petku ukaz, da do začetka naslednjega tedna pripravi predlog, kako bo oblikoval sile za izvedbo nalog v letu 2018 glede na potrebo po dodatnem usposabljanju celotne bojne bataljonske skupine. Ocenil je, da brez vpoklica pogodbene rezerve ne bo možno izvesti vseh nalog. Obseg vpoklica pogodbene rezerve pa bo znan v naslednjem tednu," je na naše poizvedovanje sporočil tiskovni predstavnik Slovenske vojske Simon Korez.
Geder je ocenil, da brez vpoklica pogodbene rezerve ne bo možno izvesti vseh nalog. Obseg vpoklica pogodbene rezerve pa bo znan v naslednjem tednu
Prvič vpoklicali rezerviste na vrhuncu begunske krize
Vojska ima za krizne trenutke na voljo 949 pogodbenih rezervistov, ki jim država za to tudi plačuje mesečno nadomestilo 120 evrov. Slovenska vojska je zaradi povečanega obsega dela ob vrhuncu migrantske krize v Sloveniji prvič v zgodovini vpoklicala 300 pogodbenih rezervistov na opravljanje vojaške službe v miru. Od dva do šest mesecev je vojaško službo opravljalo okrog 120 pripadnikov pogodbene rezerve. Pogodbenim rezervistom pripada enako plačilo kot profesionalnim vojakom za čas opravljanja dolžnosti, to pa je običajno precej nižje kot pri njihovih osnovnih delodajalcih. Zato so v vojski že v preteklosti opozorili, da bi za uspešen vpoklic rezervistov bilo treba sistemsko urediti ustrezno plačilo, denimo tudi nadomestilo za izgubo dohodka v času opravljanja vojaške službe v miru.
Osterman zavrnil Cerarjeve očitke o sabotaži
"Trdno sem prepričan v uspeh, če bomo pripadniki Slovenske vojske delali trdo, pošteno in predvsem etično in če bomo imeli politično podporo," je ob nastopu funkcije povedal Geder. Pripadnike oboroženih sil je označil za svojo širšo družino, ki ga spremlja že več kot 30 let, zato jih "nikoli ne bo pustil na cedilu". Kot je poudaril, je njegova dopolnjena strategija naravnana v smer dostojnega obravnavanja vojske in vseh njenih pripadnikov, vrnitve ugleda vojaškemu poklicu in poštenega nagrajevanja. To po njegovem pomeni dodaten denar, za kar si je prizadeval tudi njegov predhodnik Osterman. "Brez tega in brez izdatne politične podpore ne bo šlo," je Geder tudi Ostermanu priznal zavzemanje za izboljšanje položaja vojske.
Odhajajoči načelnik Osterman je zavrnil obtožbe, da so v vrhu vojske odgovorni za "namerno samoponižanje", kot je to prejšnji teden ocenil po seji vlade premier Miro Cerar. "Sleherni dan sleherni vojak daje od sebe tisto najboljše, kar ima," je zagotovil nekdanji načelnik. "Danes sem ponosen, da smo slovenski družbi uspeli pojasniti, da za delovanje SV potrebujemo kader in ustrezno opremo in oborožitev."
Vojski manjka skoraj 1000 vojakov
Struktura stalne sestave pripadnikov Slovenske vojske že od leta 2012 ne dosega kadrovskih načrtov, ki sta jih potrdila vlada in državni zbor. Skladno s strateškimi dokumenti bi namreč morala imeti stalna sestava vsaj 7600 pripadnikov. Od leta 2012 pa ta številka vztrajno pada, saj vsako leto več ljudi zapusti vojaške vrste, kot pa se jim pridruži. Lani denimo so v vojski na novo zaposlili le 130 ljudi, zato pa je po zadnjih podatkih zapustilo vojaške vrste vključno z upokojevanjem od 200 do 300 ljudi. Trenutno je v stalni sestavi zaposlenih 6790 pripadnikov, kar je približno 800 manj, kot zahteva od obrambnih struktur kadrovski načrt.
Pahor z Ostermanom in Gederjem ločeno na štiri oči
Tako z Ostermanom kot z Gederjem se je ločeno, z vsakim na štiri oči, sestal vrhovni poveljnik oboroženih sil, predsednik republike Borut Pahor, ki je sicer minuli teden izrazil dvom v smiselnost zamenjave načelnika tik pred volitvami. Po srečanju z obema je sporočil, da so ocenili razmere v vojski ter kratkoročne in strateške ukrepe za bistveno izboljšanje njene pripravljenosti. Kakšni utegnejo biti ukrepi za izboljšanje pripravljenosti, niso sporočili. Predsednik Pahor bo sicer uradno letno poročilo o pripravljenosti Slovenske vojske od Generalštaba sprejel čez mesec dni. Takrat ga bo tudi predstavil javnosti. Na tem mestu pa spomnimo, da je lansko poročilo ponovilo ugotovitve iz predlanskega, in sicer da je Slovenska vojska za mirno obdobje zadostno pripravljena, za krizo ali celo vojno pa nezadostno. Spodbudno v preteklem letu je bilo, da se je trend padanja obrambnih izdatkov končno zaustavil. Toda doslej še obrambni resor ni uspel zagnati novega cikla modernizacije, ki je nujen za začetek gradnje dveh srednjih bojnih bataljonskih skupin skladno z zavezami znotraj zveze Nato.
