Danes na dražbo po Schieleja za 1500 evrov

Mariborski umetnostni sejem Art metropolis že tretje leto zapored predstavlja sejem umetnin v Sloveniji. Gre za promocijo številnih domačih in tujih umetnikov ter nacionalno uveljavljanje sodobnih slovenskih in tudi mednarodnih vizualnih umetnosti. Dolgoročni cilj je povečanje mobilnosti slovenskih umetnikov v nacionalnem in mednarodnem kulturnem prostoru, njihov boljši ekonomski položaj in večje možnosti za uveljavljanje mladih avtorjev. Zraven tega se umetniška dela na sejmih prodajajo, tam se spoznava, primerja in vrednoti sodobna umetnost. Na tretjem umetnostnem prodajnem sejmu bodo poleg umetnikov sodelovali tudi strokovnjaki s področja umetnosti in galeristi. Dražbo umetnin bo na povabilo organizatorjev izvedel likovni kritik Brane Kovič, zgodila se pa bo danes, v petek, 22. decembra, ob 18. uri v razstavišču ArtKIT na mariborskem Glavnem trgu.
Kovič, ki se že leta ukvarja s trgom umetnin in dobro pozna umetniške trge v tujini, je skupaj z Nino Jezo pripravil letošnji umetniški izbor nakupov. Tržili bodo dela mednarodno priznanih umetnikov, kot so Egon Schielle, Pablo Picasso, Henri Matisse, Zoran Mušič pa dela skupine Irwin. Tržili bodo tudi kak artefakt Prešernove nagrajenke za življenjsko delo Metke Krašovec. Na dražbi bodo tudi dela drugih uveljavljeni slovenskih umetnikov, kot so Sandi Červek, Mitja Ficko, Vladimir Leben, Uroš Weinberger, Ksenija Čerče, Andrej Brumen Čop, Aleksij Kobal, Igor Andjelić, Saša Bezjak, Matej Bizovičar, Suzi Bricelj, Klemen Brun, Bogdan Čobal, Miran Mišo Hohstätter, Jasna Kozar, Milan Ketiš, Slađana Matić Trstenjak, Oliver Marčeta, Ludvik Pandur, Boštjan Plesničar, Gregor Pratneker, Jože Šubic, Branimir Ritonja, Viktor Šest, Lučka Šparovec, Simona Šuc ... Ob tem dodajmo, da bo na sejmu prisotnih veliko slovenskih, predvsem mariborskih umetnikov.

Že lani presegli pričakovanja

Brane Kovič navaja, da umetnostnega trga v pravem pomenu oznake v Sloveniji tako rekoč ni, obstaja samo njegov približek, sporadična prodaja likovnih del pretežno domačih avtorjev, nemalokrat tudi po regionalnem ključu. "Likovni okus Slovencev se je ustavil pred približno stotimi leti, tam nekje okrog impresionizma, med avtorji, ki so nastopili kasneje, je le nekaj izjem. Velik problem je neprepoznavnost slovenskih ustvarjalcev v mednarodnem prostoru, predvsem zaradi zaprtosti Slovenije pri predstavljanju in zbiranju tujih umetnin.

Do tisoč evrov

Kupci so različni, kupuje predvsem srednji razred. "Prodajajo se umetnine, vredne do 800, maksimalno 1000 evrov. Govorimo o malih formatih. In tudi ne gre zgolj za iztržek, bolj za to, da so umetniki, ki so prišli na sejem, delo prodali. To je bil zame največji uspeh. Po izkušnjah lahko rečem, da so najbolje prodali tisti umetniki, ki so bili na sejmu tudi prisotni. Seveda so tudi izjeme. Prodali so se priznani mladi umetniki, kot so Weinberger, Ficko, Čepin. Slovenski kupec potrebuje za nakup umetnine umetnika in strokovnjaka. Da osebno spozna umetnika in strokovnjaka, ki mu potrdi, da je to dobra naložba. Seveda pa mu v prvi vrsti slika mora biti všeč. Za zdaj še nisem naletela na kupce, ki bi umetnost kupovali kot naložbo. Vsaj v Sloveniji ne," omenja Nina Jeza. Umetnostni sejem v Mariboru je namenjen torej vsem ljubiteljem umetnosti. Z avtorji in umetniki se boste družili na zajtrku in v času popoldanskih predavanj. Ogledali si boste lahko priznane dokumentarne filme na temo prodaje in zbirateljstva umetniških del. Sejem podpirajo mariborska občina, Zavod za kulturo Naključje 7, KID Kibla in Studio Legan. Prvo leto je bil sejem v Salonu uporabnih umetnosti, lani pa v Kibla portalu.