Čiste in nove lopate

Po Mariboru se po desetletju zatišja spet rije. Rastejo luknje za nove stanovanjske soseske, kjer naj bi nastalo kakšnih 2000 stanovanj. Nepremičninski agentje tulijo v en rog, da se bo vse prodalo, še preden se bo zgradilo, in da so cene (tudi okoli 1700 evrov za kvadratni meter) realne, sprejemljive. Jasno, delajo (si) reklamo in tlakujejo teren za biznis. Kdo pa bo govoril resnico, svaril pred velikopoteznostjo, napihovanjem ali opozarjal, da lahko čez nekaj let, če bo v Slovenijo pljusnil val ohlajenega mednarodnega gospodarstva, cene stanovanj zdrsnejo? Lopate so čiste in nove, zatrjujejo vsi po vrsti. Čeprav se v ozadju nekaterih aktualnih investitorjev skrivajo stari igralci, nekoč razvpiti gradbeni baroni iz velikih mariborskih podjetij, kot sta bila Konstruktor in MTB, in vedo, da se načrtuje preveč in da najbrž ne bo zgrajeno vse. Besedna zveza čista lopata še enajst let po tako imenovani aferi simbolizira umazane, pokvarjene poslovne prakse.
Prav to, kakšne prakse vladajo danes, vrta dvom v očiščeno gradbeništvo. Med investitorji so votle oziroma projektne firme z minimalnim kapitalom in brez zaposlenih, ki jih je mogoče zlahka zapreti, kupci stanovanj in podizvajalci pa lahko nato ostanejo s kupom težav. Ljudje padajo na slikice, čudovite podobe hiš, pridevnike elitno in eko in na lepe oči kupujejo še nerealizirane domove. Gradi in kupuje se s krediti.
Ko je novembra lani takratni župan Maribora Andrej Fištravec polagal temeljni kamen za Primiusovo gradnjo na Studencih, njegove ekskluzivne prisotnosti pa pri drugih investitorjih ni bilo opaziti, so začele vršati špekulacije o favoriziranju, provizijah in kuvertah pod mizo. Podatki, da so Primius gradnje dobile gradbeno dovoljenje neverjetno hitro, v zgolj 53 dneh, Studenec in Vivalavida sta nanj morala čakati več mesecev, Novogradnje Maribor pa celo več kot eno leto, so domneve, da so javne institucije servis za izbrane, le še podkrepile. Malo je zaleglo pojasnilo upravne enote, da je šlo ekspresno zato, ker je le Primius oddal popolno vlogo za gradbeno dovoljenje, ostali pa ne. Vera v svet privilegiranih se je dokončno utrdila, ko so se občinski podrobni prostorski načrti pospešeno spreminjali in priklanjali investitorjem in ko sta bila Primius in Studenec oproščena plačila komunalnega prispevka, prvi v znesku okoli 600 tisoč evrov, drugi pa v višini milijon 400 tisoč evrov. Občina ju opravičuje, da bosta zgradila komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo in ji jo predala v last. Nekateri občani pa se sprašujejo, zakaj se občina udinja zasebnim investitorjem, ki tolčejo profit in od katerih bi lahko zahtevala, da naj ob blokovskem naselju (so)financirajo knjižnico, šolo ali ambulanto, ki bodo v korist vsem. Življenje v obljubljenih soseskah s polikanimi cestami in trgovinami bo sicer precej borno.