
"Vlada govori, da premoga več ni. A če ga ne bi bilo, bi tudi parlament padel v temo. Zato spijmo ta krigl mi, dokler nam še gorijo luči. Srečno!" Geslo novinca Vida Žilavca, preden je ta skupaj s kolegi skočil čez napeto kožo, je na tribuni, kjer tradicionalno sedijo rudarji, upokojeni rudarji in člani njihovih družin, poželo velik aplavz in krohot. Novinec, zelenec, kot mu pravijo knapi, je ob tem celi vrsti prislužil vrček piva. Tak je rudarski protokol sprejema novincev v rudarski stan, ki izhaja iz 16. stoletja. "Skok novinec opravi tako, da stopi na sod, ob katerim dva starejša člana rudarskega stanu držita kožo. Na poziv komandanta parade najprej pove svoje generalije, to so ime in priimek, rojstvo in kraj bivanja, nato pove geslo. Odgovori na morebitna vprašanja komandanta parade, na njegovo povelje izpije vrček piva in na povelje skoči čez kožo. Na koncu podajo skupno svečano zaobljubo, da bodo pošteno opravljali svoj poklic in spoštovali tradicijo rudarskega stanu," je protokol opisal komandant parade Boris Sotlar in dodal: "Skok čez kožo še ne naredi rudarja, pomeni pa korak na poti do znanja in spoštovanja vrednega člana rudarskega stanu."
Odkop, kjer so umrli rudarji, znova obratuje
Zaradi nesrečnega dogodka, ko so januarja letos v jami izgubili tri rudarje, so bili tokrat botri novincem jamski reševalci. "Ob tragični nesreči so se borili do zadnjega atoma moči – ne le z izjemnimi silami narave, temveč tudi z omejitvami časa ter s srcem in pogumom vstopali v nevarnost, ne da bi oklevali, ker so želeli rešiti svoje tovariše. Kasneje pa, ko smo pristopili k reševalni akciji samega odkopa, so z izjemno prizadevnostjo, trudom in trdim delom uspeli zopet pognati prizadeti odkop, ki danes nemoteno deluje," je v govoru izpostavil generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec. "V zgodovini premogovnika je bilo 151 rudarjev, ki jim je premog dajal kruh za življenje in jim je njihova življenja tudi odvzel," je dodal ter se vsem žrtvam premogovništva (slednjim bodo ob jubileju postavili posebno obeležje) poklonil z minuto molka.
"Naše delo v današnjem času se močno razlikuje od preteklosti; sodobna tehnologija in oprema, transportni sistemi in digitalno vodenje so nadomestili veliko večino fizičnega napora. A temeljne vrednote – strokovnost, zanesljivost, tovarištvo in pogum – ostajajo nespremenjene. Zaradi tega delo rudarja ni le poklic, temveč je precej več od tega. Je način življenja, ki zahteva predanost, znanje, moč, vztrajnost in tovarištvo. Vse to so vrline, ki rudarju omogočajo preživetje v spopadu s silami narave," je opomnil.
Ponos in strah
Ponos je puhtel iz prav vseh, ki so se v paradi podali po mestu do stadiona, kjer poteka tradicionalna prireditev. Gromko je odmevalo tudi z gradu, ko so s streli naznanili osrednji velenjski dogodek. "Zmeraj sem občudovala, kako sta ati in dedi hodila v paradi. Ponosna sem, da sem sedaj lahko sama sodelovala," je dejala Nastja Rečič, ena od treh deklet, ki so skupaj s 30 fanti v soboto zvečer skočile v rudarski stan. Niso bile med prvimi, ki so to storile. "Ko zaključiš rudarstvo, geotehnologijo, je čas, da greš skočit," je opisala Irena Škarja, ki je pred leti opravila skok. Danes je, kot je bil njen oče, zaposlena v Premogovniku Velenje. A ne v jami, temveč na površju skrbi za nadzor del. Na podobno službo po zaključku šolanja, ki ga bo nadaljevala v Ljubljani, računa tudi Nastja. "Sem njihova štipendistka, tako da se bom morala zaposliti pri njih. Kar mi je všeč, da mi po tem, ko bom končala šolo, ne bo treba iskati službe. Sploh pa so mi všeč ljudje, ki so sproščeni, hitro te sprejmejo medse."
"Res je, da je tudi ati zaposlen v Premogovniku. A dejansko sem to smer izbral, ker se preprosto ne vidim v kakšnem drugem poklicu. Ker sem moški," je opisal novinec Jan Pungartnik Goršek, ki je na rudarski šoli zaključil program strojni tehnik, sedaj pa bo študij nadaljeval v Mariboru. V nasprotju z Nastjo še nikoli ni bil v jami. "Načeloma ne bi šel v jamo, mogoče me je še malo bolj strah po nesreči," je dodal. Še zdaleč ni edini. Veliko rudarjev se po nesreči ni več vrnilo v jamo, čeprav so bili prej to kleni rudarji, je bilo slišati med njimi. "Počasi se bo zaprlo vse skupaj. Tudi o tem se mladi pogovarjamo. Načeloma se za rudarja ne splača več šolati, ker tudi brez te šole lahko opravljaš rudarski poklic," je dodal. Letos so v rudarski stan skočili štirje odrasli, ki so šolanje za rudarja opravili ob delu.
"Všeč so mi ljudje, ki so sproščeni, hitro te sprejmejo medse," je odločitev za delo v premogovniku opisala ena od 33 novink in novincev
Dela dovolj še za celo generacijo
Čeprav se bo izkopavanje premoga uradno zaključilo leta 2033, bo premogovnik vsaj še do leta 2045 zapiral rove; več kot 50 kilometrov jih je. "To pomeni, da bo z rudnikom živela še cela generacija," je poudaril "rudarski" minister Jože Novak, ki je bil letošnji častni skakač (tudi izbor častnega skakača sodi v sklop tradicionalnega Skoka čez kožo). "Vaša regija bo v prihodnjih letih postopoma doživela temeljito preobrazbo. A pri tem naj poudarim: ne gre za vprašanje, ali bodo sedaj zaposleni ostali brez dela. Zaradi naravnih odlivov in specifičnih znanj bo v rudarstvu za vse dela še naprej dovolj. Celo primanjkovalo bo delavcev, zato sem vesel, da danes delam družbo novi generaciji izšolanih rudarjev," je še dejal minister in izpostavil, da na ravni Evropske unije narašča zanimanje za strateške in kritične surovine, zato tudi v Sloveniji že pripravljajo analize in raziskave za morebitno izrabo novih virov. Rudarska stroka je nepogrešljiva še ob gradnji predorov, pridobivanju mineralnih surovin za gradbeništvo in podobno, je dodal.
"Med rudarje sodim, po očetovih stopinjah hodim, prve plače si želim, da jo s kamerati proslavim!" je bilo še eno povedno geslo, in sicer novinca Tilna Grobelnika iz Šmartnega v Rožni dolini. Bo še kakšno delo tako dobro plačano? Zaradi tveganj, ki jih prinaša delo v jami, so generacije rudarjev s plačo lahko preživljale svoje družine. Pravičen prehod, ki se dolini ob zeleni preobrazbi obljublja, mora vključevati predvsem ta dejstva, zahteva dolina.