Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Regrat, čemaž, šopek zvončkov, telohov, mačic ... so prvi znanilci, ki prinesejo pomad v mesto. A lahko povzročijo tudi veliko preglavic tistim, ki jih v teh dneh prodajajo. Davčna zakonodaja, z vso birokracijo vred, je namreč pri tem neizprosna. Prodajalci morajo imeti namreč registrirano dejavnost ali pa priglašeno osebno dopolnilno delo in kupljeno vrednotnico, drugače to pomeni delo na črno, za kar je zagrožena kazen do 7000 evrov.
- Posameznik lahko nabira in prodaja regrat, a imeti mora ali registrirano dejavnost ali priglašeno osebno dopolnilno delo z vrednotnico.
- Vrednotnica stane 9,48 evra na mesec.
- Brez ustreznih papirjev je prodaja delo na črno, zagrožena kazen je od 1000 do 7000 evrov.
- Obvezno je mesečno in polletno poročanje Fursu.
- Furs: To ni visoko tvegano področje, zato ne izvajamo ciljno usmerjenih nadzorov.
Moja resnica Marije Kos
"Tržnica: mize, polne vitaminčkov, vendar samo pridelane na njivi. Regrat tu in tam, prežeče oči branjevke in strah: 'Prihaja inšpektor?!' Bog ne daj, da vidi šopek čemaža za celih 50 centov ali celo šopek zvončkov, ki so ga utrgale otroške roke, da se zasvetijo oči, ko mama ali babica ob prihodu domov prednje položi nekaj evrov prislužene žepnine. Tako je v tem novem, atomskem veku. Odvzete so nam pravice pobirati pridelke narave, ki nam jih ponuja sam bog tam zgoraj," je v javnem pismu z naslovom Moja resnica zapisala branjevka Marija Kos iz Ruperč, ki regrat nabira na svoji zemlji in bi si rada s prodajo tega zelenega listja olajšala povezati mesec z mesecem.
"Regrat tu in tam, prežeče oči branjevke in strah: 'Prihaja inšpektor?!'"
Prodaja pridelke, da si lažje kupi kurjavo
"Prosim vas, birokrati - pamet v roke. Nismo vsi bogati kulaki, pridelkov, ki zrastejo sami v naravi, ne iščejo tisti, ki služijo s subvencijami, z desetinami hektarjev zemlje in polnimi hlevi živine. Njim to ni potrebno. Hrbte k njim sklanjamo mi, ta mali, s par ari zemlje na strmini, ki je veleposestnik niti pogledal ne bi. Z nekaj evri si obogatimo mošnjo tisti v strminah Slovenskih goric in Haloz," je v javnem pismu še zapisala Kosova, ki razmišlja, da če imamo dovolj inšpektorjev za preganjanje prodajalcev prosto rastočih rastlin, "kriminala pri nas očitno res ni"!
Vrednotnica velja samo en koledarski mesec
Toda na Finančni upravi RS so jasni. Regrat ali pa šparglje, čemaž, borovnice lahko posameznik nabira in prodaja le ali v okviru opravljanja registrirane dejavnosti, kot je status samostojnega podjetnika ali pa v okviru priglašenega osebnega dopolnilnega dela (ODD). Slednje lahko posamezniki priglasijo osebno na upravni enoti ali pa to opravijo sami preko Agencije RS za javnopravne evidence in storitve. Prodaja lahko le posameznik, ki ima priglašeno ODD, kupiti pa mora tudi vrednotnico, ki jo pridobi na spletnem portalu e-uprava ali osebno na upravni enoti. Zanjo odšteje 9,48 evra, a pozor, velja samo en koledarski mesec.
Mesečno in polletno poročanje davčnemu organu
"Veste, še najmanj je kupiti vrednotnico, hujše je vsak mesec izpolnjevati papirologijo, pa ne samo vsak mesec, tudi vsakega pol leta je treba še enkrat vse poslati na Furs," opozori prodajalka z vogala v središču mesta. Prizna, da ji izpolnjevanje papirjev ne gre od rok: "Živčna sem vsakega 10. v mesecu, ko izpolnjujem in oddajam obrazce ter poročam, kaj sem prodala in koliko in potem čez pol leta ponovno, točni datum, številka računa, zaslužek in podobno vse od začetka. In če imam tega za pet paragonskih blokov, moram za prav toliko tudi izpolniti in prepisati podatkov." Račune je namreč treba izdajati, potrjevanje računov na davčni blagajni pa ni potrebno. Je pa treba račune hraniti deset let. "Veste, koliko blokcev popišem, ker moram napisati račun v treh izvodih, zame, za kupca in za Furs. Ljudje kupijo en šopek telohov, en evro, jaz pa pišem ... Pa ne pozabite, en blokec stane okrog tri evre."
Pazljivo pri nabiranju čemaža
Zamenjava čemaža in jesenskega podleska je smrtno nevarna. Rastlini imata podobne podolgovate liste, a poznavalci pojasnjujejo, da ima čemaž v zemlji čebulico, vsak list ima svoj pecelj, vonj je izrazit po česnu. Pri jesenskem podlesku pa raste več listov skupaj, so tudi nekoliko ožji in bolj žleboviti, stebelce je tudi nekoliko debelejše, vonja pa nima, a težava nastopi, če smo že pred tem nabirali čemaž, nam prsti dišijo po čemažu oziroma česnu in nas lahko to zavede. Zato razlika v vonju ni merilo. Lani sta zaradi zastrupitve z jesenskim podleskom umrli dve osebi.
Še ena možnost je zamenjava čemaža s šmarnico, kar pa se v Sloveniji praktično ne dogaja. Čeprav se listi skoraj ne razlikujejo, čemaž že raste, šmarnica pa se razraste šele maja. Kljub temu pa ni odveč opozorilo, da nabirajmo čemaž list za listom, pred uporabo pa ga še enkrat preglejmo.
