Because I can oziroma ker lahko, je edina razlaga za lansiranje rdečega kabrioleta Tesla roadster v vesolje na krovu nosilne rakete SpaceX Falcon Heavy, je prepričan dr. Iztok Kramberger, inženir elektrotehnike na FERI-ju in dvakratni prejemnik nagrade za naj raziskovalca po mnenju gospodarstva Univerze v Mariboru.
"Cilji milijarderjev, ki osvajajo vesolje, se bistveno razlikujejo od ciljev državnih agencij"
Agencije za znanost, Musk za denar
Cilji milijarderjev, ki osvajajo vesolje, se tako po mnenju Krambergerja bistveno razlikujejo od ciljev državnih agencij, kot sta že omenjeni Nasa in ESA. "Agencije delajo misije, ki skrbijo za človeštvo: da imamo na voljo vremensko sliko, vremensko napoved, da lahko opazujemo tuje planete, ugotavljamo, ali smo sami v vesolju ali ne, raziskujemo, kako je vesolje nastalo. Musku niti malo ni v interesu, da bi poznal nastanek vesolja, ampak da naredi nizkocenovno obliko poletov v vesolje. Ne toliko na področju satelitov kot za ljudi. Enako je z drugimi milijarderji - opozarjajo nase, tu smo, tudi mi smo v vesolju, s tem pa si dvigujejo fiktivno dodano vrednost, kot jo ima bitcoin, ki je v resnici nima. Oni povzdigujejo vesolje in vesoljske tehnologije na to raven, da bi ostala podjetja začela vlagati v ta segment." Napihniti želijo vrednost vesolja in si ustvarjajo trg, razlaga sogovornik, ki je prepričan, da se bo kmalu našel kdo, ki bo namesto disco krogle hotel v vesolje ponesti kaj drugega.

Slovenski Trisat 2019 v vesolje
Avtorji prvega slovenskega nano satelita - projekt se imenuje Trisat in ga izvaja Laboratorij za elektronske in informacijske sisteme na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Maribor (LEIS FERI) v sodelovanju s slovenskim podjetjem Skylabs in ob podpori Evropske vesoljske agencije (ESA) - pa tudi že odštevajo mesece do vzleta. Kot je pojasnil dr. Iztok Kramberger, tudi vodja LEIS FERI, že imajo rezervirano mesto na raketi, ki bo satelit ponesla na rob vesolja v v prvem četrtletju leta 2019. Polet bo izvedla trenutno vodilna družba za lansiranje satelitov na svetu Arianespace, ustanovljena leta 1980. Njihov nano satelit tehta okoli šest kilogramov, opremljen pa bo z multispektralno kamero - SWIR (short-wave infrared), ki slike ne zajema samo v treh pasovih, kot to počne klasična barvna kamera, ampak v mnogo več pasovih v kratkovalovnem infrardečem spektru, zunaj vidnega spektra, torej tega, kar vidimo z očmi, pojasnjuje Kramberger.
