Znanstvena revija Javnost je umaknila članek nekdanje predavateljice z ljubljanske fakultete za družbene vede dr. Karmen Erjavec. Kot lahko preberemo na spletni strani omenjene revije, njen urednik je dr. Slavko Splichal, se za tako potezo niso odločili sami, temveč je bil članek umaknjen in elektronska verzija članka odstranjena na zahtevo odvetnika medijske hiše Pro Plus Ceneta Grčarja, čigar utemeljitev so tudi v celoti objavili.
"V prispevku se dr. Karmen Erjavec, profesorica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, večkrat sklicuje na (in jih citira) domnevne pogovore s sodelavci naše hiše. Glede na postopke, ki trenutno potekajo glede člankov profesorice Karmen Erjavec, smo zapis preverili in ugotovili, da večina pogovorov nikoli ni bila izvedena, nekatera od delovnih mest, ki jih pišoča navaja v članku, pa v naši medijski hiši sploh nikoli niso obstajala. Ker ne želimo, da se ime naše medijske hiše uporablja oziroma zlorablja na tak način, vas prosimo, da omenjeni članek nemudoma umaknete iz javne objave in nas o tem tudi obvestite."
Odziv tudi z Mladine
Na odločitev senata in etične komisije Univerze v Ljubljani se je danes odzval tudi odgovorni urednik Mladine Grega Repovž.
"Na uredništvu tednika Mladine v zvezi s tem izjavljamo, da to ne drži: v uredništvu Mladine, kot prvo, nimamo 'zunanjepolitičnega' urednika in tudi ne 'zunanjepolitičnega novinarja'. Že ta organizacijska shema in funkcije, ki jih navaja Karmen Erjavec, so torej lahko le izmišljene. Poleg tega smo v uredništvu ugotovili, da razen intervjuja z mano kot odgovornim urednikom – ki ga je dejansko opravil dr. Marko Milosavljević – ni bil opravljen noben od dodatnih navedenih intervjujev, ki naj bi jih opravila Karmen Erjavec. To pomeni, da si je Karmen Erjavec štiri intervjuje z 'uredniki' in novinarji Mladine izmislila," lahko med drugim preberemo na spletni strani Mladine.
Izjava Katedre za novinarstvo
"Članice in člani katedre za novinarstvo smo presenečeni in zaskrbljeni zaradi sklepov komisije za etična vprašanja Univerze v Ljubljani v primeru ugotavljanja akademske nepoštenosti Karmen Erjavec. Če se primer s torkovimi sklepi senata Univerze v Ljubljani zaključuje, bo to imelo daljnosežen negativen vpliv na akademsko skupnost in znanstveno raziskovanje v Sloveniji in njun ugled v tujini."
Rektor ljubljanske univerze odgovarja na splošno
Rektorju Univerze v Ljubljani Ivanu Svetliku, ki se mu jutri izteče mandat, smo zastavili naslednja vprašanja:
- Kako ocenjuje postopka v primeru akademske (ne)poštenosti Karmen Erjavec, ki ju je vodila Univerza v Ljubljani?
- Ali ni nenavadno, da je senat ustavil postopek zoper Erjavčevo glede na to, da obstajajo različni dokazi, da je Karmen Erjavec potvarjala članke oziroma raziskave - danes se je oglasil tudi odgovorni urednik Mladine?
- Ali se ni Univerza v Ljubljani s tako odločitvijo osramotila pred slovensko javnostjo?
- Kako komentirate očitke, da Univerza v Ljubljani v tem primeru na vse načine ščiti lastno podobo in se ne želi resno soočiti s problemom akademske nepoštenosti v lastnih vrstah?
- Se lahko postopek spet odpre? V katerem primeru?
Odgovor rektorja Univerze v Ljubljani Ivana Svetlika v nadaljevanju:
"Glede akademske nepoštenosti prof. dr. Karmen Erjavec je bilo v dosedanjih prijavah navedenih veliko indicev, a žal nihče ni predložil trdnih neposrednih dokazov, ki bi zdržali tudi sodno presojo. Senat Univerze v Ljubljani in njegova Komisija za etična vprašanja delujeta v vlogi 'sodišča' in ne preiskovalnega organa ali tožilstva. Zato nimata niti naloge niti sredstev za pridobivanje dokazov. Če bomo prejeli prijavo z nespornimi dokazi sumov, bomo sprožili nov postopek. Morebitna potrditev suma fabriciranja podatkov bi pomenila hujšo kršitev etičnega kodeksa in bi bila podlaga za odločnejše ukrepe v skladu z novim statutom univerze. Po starem statutu, po katerem je tekla obravnava tega primera, pa odvzem naziva iz etičnih razlogov niti ni bil mogoč."
Dr. Slavko Splichal in dr. Marko Milosavljević:
"Glede na trditev v sklepih senata UL, 'da ni neposrednih dokazov, da bi šlo za izmišljanje oziroma potvarjanje raziskovalnih podatkov', kot so zapisali, bi rekel samo dvoje. Prvič, na spletu so dostopni vsaj naslednji neposredni dokazi:
Članek v Global Media Journal leta 2012 obravnava odnos med politiki in novinarji v Sloveniji in naj bi temeljil na eno- do dveurnih intervjujih s politiki, ki so bili predsedniki političnih strank ali predsedniki parlamentarnih skupin, in novinarji. Novinarka Dela je v članku pripisane izjave politikom preverjala pri politikih in niti eden od vseh, ki naj bi sodelovali v raziskavi, ni potrdil, da bi dejansko imel intervju. Članek o uporabi Twitterja med 50 slovenskimi novinarji v Javnosti iz leta 2014 je bil umaknjen na zahtevo medijske hiše ProPlus, ker izjav, ki so bile v članku pripisane novinarjem in urednikom njihovih programov, ti nikoli niso dali, nekatera od delovnih mest, ki jih avtorica navaja v članku, pa v tej medijski hiši sploh nikoli niso obstajala.
In drugič, komisija si ni niti prizadevala preveriti, v kakšnem obsegu in ali sploh so bili opravljeni sporni intervjuji v Sloveniji in nekaterih drugih državah nekdanje Jugoslavije, npr. intervjuji z dvanajstletniki v 13 slovenskih osnovnih šolah o internetni pornografiji, čeprav bi bilo to dokaj lahko ugotoviti."
