Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗"Svoj razmislek in priporočila za uporabo Mestne občine Maribor sem strnila v pismo; pismo Božičku ali pismo bodočemu županu/županji druge največje občine v Sloveniji!
Draga bodoča županja/dragi bodoči župan!
Čestitke, da ste s svojimi obljubami uspeli prepričati dovolj ljudi, da so vam v vodenje zaupali naše lepo mesto. Že dolgo vemo, da so predvolilne obljube prazne in tudi golaž je vsaka štiri leta isti - brez okusa, s premalo mesa in hladen. Naše mesto pa hrepeni po človeku, ki bi znal prisluhniti občanom, jih dejansko slišal, se zavedal zgodovine in na njej gradil prihodnost. Ki bi z mirnimi in treznimi odločitvami delal v dobro občine in videl malo dlje kot do lastne koristi. Ne mečimo si peska v oči, da ne boste delali najprej zase, ta pohlep je zapisan v naših genih, želja po imeti še, ljubezen do oblasti. Prosim, da medtem ko se boste začenjali počutiti kot bog, nikar ne pozabite na svoje volivce, lastne vrednote in minljivost. Na vse (prazne) obljube, ki so vas ustoličile. Maribor je mesto srčnih ljudi, dobrih idej, inovacij. Je mesto, ki ima vsaj 50 dni sonca več kot Ljubljana, pa se nanj zgrinja večja megla, in kljub vsem lepotnim popravkom se večino časa zdi, kot da propada. Je mesto, kjer vsak pozna vsakogar, kjer so druženja najboljša, pa je v petek zvečer prazno. Je univerzitetno mesto, a dober, izobražen kader beži delat drugam, saj tu prihodnosti ne vidijo.
Prosim, imejte v mislih vse to in naj vas blišč županovanja ne zapelje prehitro. Maribor je namreč mesto ljudi, ki ne pozabljajo."
