Mag. Uroš Fonovič je direktor in solastnik podjetja LUNOS Slovenija, kjer s svojo vizijo vodi razvoj trajnostnih prezračevalnih rešitev za sodobno gradnjo. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva ter magister poslovnih ved, z več kot 25-letnimi izkušnjami na področjih gradbeništva, energetike in strateškega vodenja podjetij. V svoji karieri je uspešno vodil ključne projekte energetske prenove, upravljal velike organizacijske enote ter oblikoval dolgoročne razvojne usmeritve podjetij v prestrukturiranju. Njegovo delo temelji na prepričanju, da je kakovost bivanja neločljivo povezana z energetsko učinkovitostjo, zdravim notranjim okoljem in odgovornim odnosom do naravnih virov.

Iztok Gornjak je diplomiral leta 2008 na Fakulteti za strojništvo v Mariboru in je po izobrazbi univerzitetni diplomirani gospodarski inženir strojništva. Od leta 2014 je zaposlen v družbi Borzen, operater trga z elektriko, d.o.o., kjer je v preteklosti deloval kot analitik specialist in pomočnik vodje Službe za okoljske mehanizme, trenutno pa je zaposlen kot vodja Kontaktne točke za obnovljive vire energije. Njegovo delo zajema pripravo inovativnih modelov novih produktov in storitev podjetja. To vključuje njihov razvoj, vzpostavitev delovanja ter izdelavo analiz, poročil in raziskav za potrebe Centra za podpore in Kontaktne točke OVE. V preteklosti je sodeloval pri številnih projektih na področju lokalnih skupnosti, med drugim tudi pri pridobivanju nepovratnih sredstev za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti, pri izdelavi razširjenih energetskih pregledov stavb in izdelavi lokalnih energetskih konceptov.

Gašper Jež v SID banki vodi področje financiranja ključnih strank, kjer je odgovoren za razvoj in izvajanje rešitev neposrednega financiranja za podjetja in občine. Skrbi za celosten pristop k uporabi ustreznih finančnih instrumentov za rast, razvoj in trajnostne projekte ter s strokovnim znanjem podpira strateške odločitve in usmerja procese pridobivanja sredstev.

Simon Kragelj je vodja upravljanja z energijo in toplogrednimi plini v podjetju Alpacem Cement, d.d. ter pooblaščeni evropski energetski menedžer (EUREM). Specializiran je za energetsko intenzivne industrije, kot je cementna, kjer energija predstavlja ključen del stroškov in hkrati pomembno vpliva na ogljični odtis proizvodnje. Ima bogate izkušnje z vodenjem energetskih projektov, implementacijo sistemov za spremljanje toplogrednih plinov ter uvajanjem standardov trajnosti in energetske učinkovitosti. Med njegovimi projekti izstopa Aurora, fotovoltaični sistem z baterijskim hranilnikom, ki je največja sončna elektrarna v Sloveniji. Projekt je del širše strategije podjetja za razogljičenje proizvodnje, optimizacijo porabe energije ter razvoj pametnega energetskega portfelja, kjer se energija upravlja z uporabo umetne inteligence, prilagojeno cenovni in ogljični obremenitvi električne energije.

Mihaela Hafner je vodja področja trajnosti pri IKEA Slovenija, kjer že od odprtja trgovine IKEA Ljubljana v letu 2021 oblikuje in vodi trajnostno agendo. Z ekonomsko izobrazbo in več kot desetletnimi izkušnjami na področjih trajnosti, marketinga in vodenja projektov v mednarodnem okolju z lokalnimi pobudami udejanja globalne strategije.
Mihaela je predana ustvarjanju resničnih in trajnih sprememb skozi sodelovanje in verjame, da je pomemben vsak, še tako majhen korak. Vodilo, da lahko v sodelovanju dosežemo več, jo usmerja v njenih prizadevanjih za bolj trajnostno in pravično prihodnost – prav vsaka konkretna rešitev šteje.

Petra Levec je bančna strokovnjakinja z več kot 20-letnimi izkušnjami v mednarodnem finančnem okolju, danes deluje v korporativnem in investicijskem bančništvu NLB Skupine.  Kot koordinator razvoja trajnostnega financiranja na ravni skupine sodeluje pri oblikovanju rešitev, ki podjetjem omogočajo prehod v bolj trajnostne poslovne modele. Njeno delo povezuje ESG zahteve z realnimi poslovnimi priložnostmi ter podpira razvoj finančnih pristopov za financiranje zelenega prehoda.  Trajnostno financiranje je danes eden ključnih vzvodov bančnega poslovanja, saj banke skozi financiranje neposredno vplivajo na preobrazbo gospodarstva. Petra pri tem deluje na presečišču strategije, poslovnega razvoja in konkretne implementacije.

Nina Meglič ima več kot deset let izkušenj na področju razvoja in vodenja raziskovalno-inovacijskih projektov ter strateških pobud, povezovanja ključnih deležnikov in soustvarjanje ekosistema za prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo. Je direktorica zavoda ACT-SI, prve povezave slovenskega gospodarstva na področju čistih tehnologij. Hkrati pa tudi koordinatorka projektov v podjetju ReCatalyst in del ekipe nacionalne kontaktne točke za STEP – Platforma strateških tehnologij za Evropo pri Slovenskem podjetniškem skladu.  Nina je diplomirala iz evropskih študij in magistrirala iz trajnosti in krožne bioekonomije na Rome Business School. Je članica mreže EIB Women Climate Leaders Network.

Matej Meža je ustanovitelj in generalni direktor podjetja Mega M d.o.o.  Po končani diplomi na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani se je zaposlil v podjetju Mega M, ki sta ga ustanovila skupaj z bratom Miranom Meža. Hkrati se je na isti fakulteti vpisal na podiplomski magistrski študij, ki ga je leta 2009 uspešno zaključil in si pridobil naziv magister elektrotehniških znanosti.  V letu 2004 je pridobil imenovanje za predavatelja višješolskega študija na Višji strokovni šoli Velenje za predmete Sodobne telekomunikacije, Prenosna elektronika in Komunikacijske tehnologije in storitve. Pri tem si izjemno prizadeva za povezovanje gospodarstva in šolstva ter zagotavlja študentom vsakoletno študijsko prakso.  Na karierni poti Matej Meža vodi mnoge domače in mednarodne projekte, ki združujejo telekomunikacije, informacijske tehnologije in umetno inteligenco. Vzpostavil je enega prvih sistemov za tranzit mednarodnega telefonskega prometa med ZDA, Evropo in Azijo. V Veliki Britaniji je z naprednimi algoritmi upravljanja skupin vozil, kar je bil tudi predmet magistrske naloge, optimiziral delovanje več taksi služb. Za regionalne finančne institucije, ki upravljajo kreditno kartico Diners Club je vzpostavil prve digitalne storitve za upravljanje storitev članov in vpeljal algoritme preprečevanja zlorab. Za trgovske verige in telekomunikacijske operaterje v regiji je vzpostavil napredne lojalnostne sisteme, ki omogočajo nagrajevanje kupcev z uporabo umetne inteligence.  Raziskovalno je dejaven na področju trajnostne mobilnosti, in sicer optimizaciji polnilne infrastrukture za električna vozila z vidika stroškovne optimizacije in minimizacije vpliva na elektrodistribucijske sisteme. V sklopu tega je soustvaril sistem sistem celovitih rešitev eMobilnosti pod blagovno znamko MegaTel eMobility.

Lev Prislan je direktor poslovne analitike in razvoja poslovanja v GEN-I s 15 leti izkušenj v energetiki in podatkovni analitiki. Družbi GEN-I se je pridružil kot študent na področju analitike leta 2012, ko je Skupina GEN-I štela le nekaj sto zaposlenih. V svoji karieri je vzpostavil in vodil visoko zmogljive ekipe analitikov, ki predstavljajo enega ključnih gonil razvoja Skupine GEN-I. Njegovo delo vključuje razvoj podatkovne platforme, ki s prehodom v oblak zagotavlja robusten temelj za podatkovno podprte poslovne odločitve. Aktivno sodeluje pri razvoju novih poslovnih modelov ter povezovanju analitike z ustvarjanjem dodane vrednosti v hitro spreminjajočem se energetskem okolju. Leta 2017 je bil del ekipe, ki je vzpostavila delovanje GEN-I Sonce, leta 2024 pa je usmerjal razvoj novega produkta samooskrbe po koncu »net meteringa«.

Tina Špegelj je direktorica trajnostnega razvoja v podjetju Marles hiše Maribor, kjer vodi področja raziskav in razvoja, sistemov kakovosti, procesne odličnosti ter trajnosti. Specializirana je za razvoj trajnostnih rešitev v prefabricirani leseni gradnji in tehnološki razvoj lesenih konstrukcij. Ima bogate izkušnje z vodenjem razvojnih projektov, optimizacijo procesov ter uvajanjem trajnostnih in kakovostnih standardov v industriji. Pri svojem delu trajnostni razvoj obravnava celostno, saj povezuje okoljski, družbeni in ekonomski vidik trajnosti v razvoj produktov, procesov in organizacijske kulture. Njeno delo povezuje strokovno znanje s področja lesene gradnje, trajnostnega razvoja, vodenja sprememb in vitkih procesov. Osredotoča se na inovacije, krožno gospodarstvo ter razvoj trajnostnih produktov in procesov, ki prispevajo k bolj odgovorni in učinkoviti gradbeni industriji.