Berem, da Slovenske železnice testirajo wi-fi na vlakih. Za zdaj na enem, "postopoma" pa bodo to znanstvenofantastično ponudbo razširili tudi na druge vlake in postaje.
EMG 310
Naslednja šokantna informacija o vratolomni inovativnosti in podjetnosti SŽ pa je to, da so vlaki EMG 310 opremljeni z električnimi vtičnicami. Ali z drugimi besedami: v Sloveniji obstaja ne več ne manj kot šest vagonov, na katerih lahko polnite telefon in/ali prenosni računalnik.
Iz lastnih izkušenj lahko povem, da je vsaj ena od teh šestih slovenskih električnih vtičnic v prvem razredu. Vem, ker sem bil enkrat tako nor, da sem doplačal pet evrov, ko sem od sprevodnika izvedel, da si lahko v prvem razredu napolnim telefon. Polnil sem ga kakšno uro. Verjetno je to bil moj najdražji račun za elektriko ever.
Časovna perspektiva
Te novice so seveda smešne, če jih postavimo v časovno perspektivo. Wi-fi na javnih prevoznih sredstvih obstaja že nekaj let. Da je wi-fi skoraj povsod, smo navajeni in razvajeni že najmanj deset let. In če ga slučajno ni, namesto wi-fija brez nadaljnjega uporabljamo mobilno povezavo po telefonu že več kot petnajst let.
Slovenske železnice se že dolgo, predolgo delajo, kot da se na področju vsakdanje uporabne tehnike, komunikacijskih in lifestyle potrošniških navad in nenazadnje tudi načinov potovanja in prevozov kot storitvene dejavnosti nič ne dogaja.
Niso pa samo SŽ tiste, ki se delajo neumne - ali vsaj siromašne, da si kao ne morejo privoščiti investicij v skromno, a prijetno in prijazno izboljšanje svoje osnovne dejavnosti. Potniki na vlakih kot uporabniki namreč totalno dol visijo tudi mobilnim operaterjem. Železniška proga Ljubljana-Maribor danes, leta 2017, ni prav nič bolj pokrita s signalom kot leta 2000, ko so SŽ uvedle famozni pendolino, predhodnika današnjega ICS-vlaka. Razen za uporabnike v naseljih so operaterji poskrbeli samo še za tiste, ki se vozijo po avtocestah.
Diskriminacija
Pokritost avtocest s signalom je ne samo diskriminacija vlakovnih potnikov, temveč je celo skregana z logiko prometne varnosti in uporabe interneta. Na avtocesti bi popolnoma zadoščal signal, ki omogoča samo klice. Ker za kaj hudiča bi človek na avtocesti lahko potreboval internetno povezavo? Voznik je ne sme uporabljati. Med vožnjo nikakor - kvečjemu v zastoju bi se lahko malo kratkočasil z internetom. LTE-signal je v bistvu legalna in logična usluga samo za sopotnike.
Za internetno povezavo na avtocestah bi morali poskrbeti samo na počivališčih - kar naj naredijo črpalkarji oziroma gostinci -, na odprtih delih avtocest pa Dars. Tiste anahronistične stebričke za direktno telefonsko povezavo za klic v sili bi lahko opremili z wi-fi oddajnikom kratkega dosega.
Dars app
Še najbolje pa bi bilo, če bi Dars skupaj z vinjeto - ali namesto vinjete, ker zakaj pa ne - omogočal downloadanje aplikacije z vsemi potrebnimi informacijami o prometnih in vremenskih razmerah, prednastavljenimi številkami reševalcev, policije, AMZS in servisov za vse znamke avtomobilov za klice v sili, pa tudi z navodili za ravnanje v primeru nesreč in z lokacijskimi storitvami.
Resno! Zakaj je treba lepiti tiste butaste vinjete na vetrobransko steklo in jih po enem letu z britvico strgati dol? Dars naj namesto vinjet raje uvede app - seveda za vse operacijske sisteme mobilnih telefonov -, plačljiv po veljavnih cenah za cestninske razrede 1 ter 2A in 2B in z običajno tedensko, mesečno, polletno in letno veljavnostjo. Voznik bi si aplikacijo preprosto naložil na telefon - tudi več uporabnikov, če isto vozilo vozi več ljudi - in se brez skrbi vozil po Sloveniji. Darsovcem pa ne bi bilo treba z daljnogledom iz zased oprezati za bližajočimi se vozili na cestninskih postajah, ker bi veljaven app sam oddajal signal. Kontrole sploh ne bi bile potrebne, ker bi sistem tako ali tako zaznal vozila brez veljavne vinjetne aplikacije.
Odlična ideja, ne? V bistvu bi lahko z njo obogatel kot Iza in Samo Login s Talking Tomom!
