Zahtevni ideal sodobne matere

Zaradi obporodne depresije naj bi trpela vsaka šesta ženska, pa je to še vedno najbolj tabuizirana oblika depresije. "Normalno je, da ženske na poti v materinstvo doživljajo nasprotujoče si občutke, na eni strani je veselo pričakovanje, na drugi pa se pojavljajo strah, žalost, tesnoba. Že samo spoznanje, da ste noseči, je povezano z močnimi občutki: morda prekipevate od sreče ali pa vas navdajajo dvomi, odvisno tudi od tega, ali je bila nosečnost načrtovana ali vas je presenetila, morda se sprašujete, ali je zaželena … Pomembno je, kako novico sprejme bodoči oče. Zunanji pogoji – ali imamo zagotovljen vir preživljanja, ustrezne stanovanjske razmere za družinsko življenje in podobno – se prepletajo z notranjimi dejavniki: nekatere ženske se soočajo s strahom pred izgubo same sebe, morda pričakujejo težje usklajevanje študija ali poklicne poti s spremembami, ki jih prinese rojstvo otroka. Za materinstvo smo različno opremljene in ne poznamo vedno ustreznih poti za njegovo uresničevanje," nekatere izmed možnih okoliščin obporodne depresije našteje dr. Zalka Drglin, raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in vodja programov pri Združenju Naravni začetki. "Zaradi velikega pomena, ki ga ima materinstvo in zaradi še vedno navzoče podobe idealizirane matere z dojenčkom, matere, ki izžareva zgolj spokojnost in predano ljubezen, tuje pa so ji jeza, nemoč, žalost, ženske ne govorijo veliko o teh običajnih, pričakovanih občutkih in procesih v nosečnosti in po porodu. Ob hudo zahtevnem sodobnem idealu dobre matere, ki je pravzaprav nedosegljiv, se hitro počutimo nepopolne in si ne upamo povedati, da nam je kdaj skrb za otroka naporna ali da smo na primer jezne ali se počutimo nemočne," razmišlja sogovornica.
Nosečnice in matere, ki trpijo zaradi depresije, pogosto že same sebi težko priznajo, da se ob tem, kar naj bi jih osrečevalo, počutijo "povsem na dnu" ali "čisto brez vsakršnega veselja", nadaljuje Zalka Drglin. "Bojijo se omalovaževanja svojega počutja, češ: 'Tako lepo hčerkico imaš, bodi vesela,' ali celo navidezno dobronamernih strogih nasvetov: 'Vse je v glavi; zberi se vendar in se uredi, glej, kakšna si!', ki so v primeru, da ste v depresiji, porazni. Pogosto se počutijo krive za to, kar občutijo, in se obremenjujejo še z razglabljanji o svojih domnevnih nezmožnostih in nesposobnostih, nekatere se celo obtožujejo, da so z odločitvijo za materinstvo naredile usodno napako. Bolj ko je materinstvo v družbi razumljeno kot največja, najpomembnejša in najbolj osrečujoča ženska vloga, težje je tistim, ki so depresivne, spregovoriti o tem, da jih materinstvo ne osrečuje."
Precej časa smo govorili le o poporodni depresiji, sedaj pa vedno pogosteje govorimo tudi o depresiji med nosečnostjo. Raziskave so pokazale, da se z depresivnostjo sreča primerljiv odstotek nosečnic kot žensk po porodu, ena do dve od desetih, sogovornica postreže s podatki. "Za vsako depresijo je značilen specifičen preplet dejavnikov, zato so tudi poti zdravljenja, okrevanja in sprememb na bolje različne. Izgube bližnjih v nosečnosti so lahko sprožilni dejavnik za depresijo. Dobro se spominjam ženske, ki ji je v sredini nosečnosti po hudi bolezni umrla mama, s katero je bila zelo povezana. Zdelo se ji je, kot da pada v brezno, da brez njene opore ne bo zmogla ne roditi ne biti dobra mama, hkrati pa se je ob žalovanju počutila kriva, češ da otrok v njenem telesu čuti njeno žalost. V tem primeru je potrebovala poglobljene pogovore, antidepresivi pa niso bili potrebni."
Kako lahko ženski z obporodno depresijo pomaga, stoji ob strani okolica? "Nosečnici in materi je v pomoč, če lahko dobro skrbi zase: pri tem ji lahko bližnji pripravljajo obroke, da redno uživa pestro hrano; potrebuje počitek in dober spanec. Vprašajmo, kaj lahko storimo zanjo. Morda potrebuje konkretno pomoč pri skrbi za dojenčka. Če se dojenček pogosto zbuja ali je ponoči buden in se mati ne more naspati, naj partner ali oseba, ki ji sama zaupa, nekaj noči poskrbi za otroka. Če je le mogoče, naj v tem času mati spi v drugem prostoru. Običajno se počutje po nekaj prespanih nočeh zelo izboljša. Dobro je, če je redno telesno aktivna, izbira dejavnosti naj bo primerna za nosečnico ali žensko po porodu. Če je le mogoče, naj preživlja prosti čas v naravi, sama, v družbi ali z otrokom, in dobro jo je pri tem podpreti, čeprav bo morda sprva trajal sprehod le nekaj minut. Zelo pomembno je ravnovesje med študijskimi, službenimi in družinskimi obveznostmi ter dejavnostmi, ki posameznico veselijo," svetuje sogovornica. Marsikatera mama povsem pozabi nase, pomembno je, da jo bližnji podprejo pri tem, da se posveča svojim zanimanjem, doda.
Prav tako je pomembno negovanje partnerskega odnosa: "Kako pomembno je za osebo z depresijo slišati: 'Rad te imam, skupaj bova prebrodila to stisko. S teboj sem!' Za okrevanje je pomembna praktična pomoč – naj nekdo odpelje dojenčka na sprehod ali zlika perilo – in čustvena podpora družine in prijateljev. Koristijo pogovori z drugimi nosečnicami, materami in starši o njihovih izkušnjah; prav pridejo novo znanje in spretnosti, ki jih potrebujemo za starševstvo. Skrb za gospodinjstvo in otroka je naloga obeh staršev. Kadar je obremenitev preveč, je zunanja pomoč pametna odločitev, če si jo le lahko privoščite. Pri skrbi za dom naj bi vsakdo v družini prevzel del obveznosti. Če je ženska preutrujena, naj za nekaj časa partner ali kdo od bližnjih opravlja njen del, ona pa naj si vzame čas zase in za dojenčka. Predvsem pa: v obdobju, ko imamo dojenčka, si poenostavimo življenje in ne vztrajajmo pri popolno urejenem domu."
Matere, ki trpijo zaradi depresije, morda za začetek najbolj potrebujejo pogovor s partnerjem in/ali bližnjimi o svojem počutju, še poudari sogovornica. Če ženska potrebuje pomoč zdravstvenih strokovnjakov, bodo svojci morda dobrodošli kot podpora in konkretna pomoč pri iskanju ustreznih storitev ter kot spremstvo, ko se bo odpravila v zdravstveno ustanovo.