Prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans je včeraj v Strasbourgu po rednem tedenskem kolegiju sporočil jasno stališče Evropske komisije do razsodbe arbitražnega sodišča o poteku kopenske in morske meje med Slovenijo in Hrvaško. Evropska komisija od Slovenije in Hrvaške pričakuje, tako Timmermans, da bosta implementirali arbitražno sodbo. Timmermans je spomnil, da je Evropska komisija vedno podpirala mirno reševanje mejnih sporov, zato je tudi posredovala, da sta državi prišli do arbitraže.
Poziv bolj jasen od pričakovanj
"K Evropski komisiji se lahko državi vedno zatečeta po pomoč pri uresničevanju razsodbe. Mi smo na voljo," je povedal Timmermans. Povedal je še, da Evropska komisija pozdravlja srečanje slovenskega in hrvaškega premierja Mira Cerarja in Andreja Plenkovića 12. julija v Ljubljani ter dogovor obeh strani, da do takrat ne bo nikakršnih enostranskih dejanj. Timmermans je izrazil tudi upanje, da se bosta premierja dogovorila, kako najbolje uresničiti arbitražno sodbo.
V prvem odzivu po objavi za Slovenijo zelo pozitivnega stališča do arbitražne razsodbe je predsednik vlade Cerar pozdravil takšno stališče, ki zagovarja spoštovanje razsodbe arbitražnega sodišče in njeno implementacijo. Pripravljenost Evropske komisije za pomoč pri implementaciji razsodbe pa ocenil kot dobrodošlo. Kljub temu da je arbitražni sporazum del evropskega pravnega reda, Evropska komisija pa je varuh evropskega reda, se v slovenskem državnem vrhu neuradno niso nadejali tako jasnega stališča do arbitražne razsodbe.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je namreč v začetku marca na obisku v Ljubljani izrazil stališče, da upa, da bosta obe strani popolnoma in brezpogojno spoštovali odločitev sodišča, ko bo ta sprejeta. Po ostrih hrvaških kritikah takšnega stališča in po hrvaških diplomatskih pritiskih pa je Evropska komisija le slab teden dni kasneje revidirala svoje stališče do arbitraže. Takrat so izrazili podporo arbitražnemu procesu, hkrati pa izrazili pripravljenost podpreti tudi kakšno drugo rešitev, če bi se strani zanjo dogovorili. V zadnjem delu je bilo mogoče zaslediti hrvaški interes, da se državi o mejnem sporu dogovorita bilateralno, kar je še danes uradno stališče Zagreba.
Male jedrne države EU v bran razsodbi
Zelo jasno stališče do arbitražne razsodbe so nakazovali tudi predhodni izrazi podpore arbitražni razsodbi iz pomembnih evropskih držav in iz Evropskega parlamenta. Zelo jasna podpora je prišla od držav Beneluksa, ki vse spadajo med jedrne evropske države z močno tradicijo spoštovanja pravne države. "Premierji držav Beneluksa poudarjamo pomen vladavine prava kot temelja, na katerem je zgrajena EU. Odločitve mednarodnih sodišč in tribunalov predstavljajo pomembna dejanja mednarodnega prava. Kot taka so sestavni del našega sistema, ki temelji na mednarodnih pravilih," so zapisali predsedniki belgijske, nizozemske in luksemburške vlade, Charles Michel, Mark Rutte in Xavier Bettel. Beneluška trojica je Slovenijo in Hrvaško še pozvala k "spoštovanju arbitražne odločitve v konstruktivnem duhu".
Evropski komisiji se pridružuje še Rusija
Stališče Evropske komisije v svojem tonu in jasnosti sledi nedvoumnemu stališču nemške vlade, ki ga je do arbitražne razsodbe izrazila prejšnji teden. Nemška vlada v zvezi z odločitvijo arbitražnega sodišča pričakuje, da bosta Slovenija in Hrvaška ne glede na vsebino odločitve, to upoštevali in implementirali. Nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je poudaril, da sodišča in arbitraže niso zato, da bi enemu dali vse prav, ampak za premagovanje sporov.
Podobno stališče do mednarodnega prava in arbitraže naj bi imela Rusija, ki poleg Nemčije in ZDA igra pomembno vlogo na Zahodnem Balkanu. "V vseh pogovorih, ki sem jih imel z ruskimi sogovorniki, so glede tega na strani mednarodnega prava. Želijo si, da se ta problem reši in ne obremenjuje odnosov med Slovenijo in Hrvaško," je za Večer povedal zunanji minister Karl Erjavec.
Kot kaže, pa ZDA ostajajo med velikimi silami najbolj rezervirane v pozivih za spoštovanje mednarodnega prava in arbitražne razsodbe. Pred izdajo razsodbe so v Washingtonu izrazili stališče, da bi morali državi, ki sta članici EU in zveze Nato, urediti svoje bilateralno vprašanje, ZDA pa podpirajo bilateralni dogovor o najboljši poti za rešitev mejnega spora. Iz diplomatskega molka ZDA gre sklepati, da ZDA vsaj tiho še vedno podpirajo hrvaško uradno stališče za bilateralno rešitev mejnega spora. Za Evropsko komisijo, Nemčijo in, kot kaže, tudi Rusijo pa rešitev mejnega spora po arbitražni razsodbi ni več bilateralno vprašanje.
