Veter namesto premoga

V Evropi se vrti že več kot 100.000 vetrnic in energija vetra je postala drugi največji vir elekrične proizvodnje, v Sloveniji pa je vetrnih elektrarn le za vzorec. Ozadja za takšne rezmere je pojasnil dr. Dejan Savić iz organizacije Greenpeace.

Glavna fotografija članka:Veter namesto premoga
Datum 28. maj 2017 19:01
Čas branja 1 min

Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.

NASTAVI ↗

Kje so razlogi, da v Sloveniji skoraj ni vetrnih elektrarn?
"Na kratko: razlog je v klasični energetiki, ki dlje od premoga, jedrskih elektrarn in hidroelektrarn ne vidi. Velika večina najodgovornejših funkcionarjev na ministrstvu, odgovornem za energetiko, prihaja iz jedrske ali premogovne energetike, zato razen o TEŠ, NEK II in hidroelektrarnah sploh ne znajo razmišljati. Posledično so zgradili atmosfero nezaupanja do novih obnovljivih virov, kot so sončne in vetrne elektrarne. Prepričan sem, da če ne bi imeli ciljev EU, ne bi gradili niti sončnih elektrarn. To se mora spremeniti."
Kako velik potencial ima po mnenju Greenpeacea vetrna energija v Sloveniji?
"Vetrni potencial Slovenije na sprejemljivih lokacijah je 750–1000 MW oziroma za približno 15 odstotkov porabe elektrike. Ob gradnji vetrnih elektrarn, skupaj z drugimi obnovljivimi viri in naložbami v omrežje, bi lahko do leta 2030 opustili premog in razogljičili slovensko proizvodnjo energije skladno s Pariškim podnebnim sporazumom. Z vetrnimi elektrarnami bi lahko proizvedli za tretjino do polovice elektrike, ki je trenutno pridobivamo iz premoga."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Kako bi glasovali na morebitnem referendumu o zakonu o parlamentarni preiskavi, za katerega kritiki trdijo, da uvaja "politično policijo"?
Proti zakonu.
65%
210 glasov
Za zakon.
28%
90 glasov
Ne bi glasoval.
4%
14 glasov
Ne vem, me ne zanima.
3%
11 glasov
Skupaj glasov: 325