Občina Šalovci: Z novim kreditom bi poplačali stare

1,4 milijona evrov dolga bi letos radi zmanjšali za najmanj 530 tisoč. Iz državnega proračuna bi si sposodili 150 tisoč evrov brez obresti

Glavna fotografija članka:Občina Šalovci: Z novim kreditom bi poplačali stare
Datum 1. junij 2017 16:32
Čas branja 5 min

Občina Šalovci se je v prvi polovici leta financirala po dvanajstinah, šele pred kratkim so svetniki opravili prvo branje proračuna. Razlog za zamik pri sprejemanju proračuna je bilo iskanje rešitev za poplačilo čim večjega dela dolga, ki še bremeni občino. Letos občina načrtuje za 2,3 milijona evrov prihodkov in za 2,2 milijona evrov izdatkov. Župan Iztok Fartek nam je pojasnil, da je pozno sprejemanje proračuna v šalovski občini objektivno utemeljeno. Občino še vedno bremenijo stari dolgovi, ki so sicer vsako leto nižji, vendar še vedno preveliki, da bi jih lahko brez težav odplačevali. Najbolj trpi načrt razvojnih programov.
"V letošnjem letu nam je veliko pomagal izredni prihodek od davka na dobitke v igrah na srečo. Ta je znašal 351.747 evrov in smo ga v celoti porabili za pokrivanje obveznosti do dobaviteljev po izvršbah. S tem denarjem smo poravnali obveznosti do Cestnega podjetja in VGP Mura. Gre za sorazmerno veliko razbremenitev občinskih financ, saj je plačevanje terjatev po izvršbah eno najdražjih. Poleg sorazmerno visokih obresti so tu še strošek zamudnih obresti in stroški izvršbe, ki niso majhni. Žal v preteklosti glede na svojo zadolženost nismo mogli najeti kredita, da bi te upnike lahko poplačali. Moj primarni cilj še naprej ostaja razdolževanje občine, zato zamik pri sprejemanju proračuna. Šele po novem letu je znano, kje in pod kakšnimi pogoji je mogoče pridobiti sredstva za poplačilo dolgov," pojasni Fartek.

Nekatere kredite reprogramirali

V proračunu pri načrtu razvojnih programov piše, da občina lahko razporeja sredstva za financiranje primerne porabe, ki so namenjena za financiranje z zakonom določenih nalog. Sredstva za sofinanciranje investicij in namenska sredstva v te namene lahko načrtuje po predhodni odločitvi oziroma sklepu sodišča, vsa druga sredstva pa se porabijo za unovčenje sklepov o izvršbi. "To drži, vendar še ne pomeni, da bi bila občina povsem brez investicijskih sredstev. Veliki del tovrstnih dolgov smo že poplačali," trdi župan. Z nekaterimi bančnimi upniki so se uspeli dogovoriti o reprogramiranju kreditov in te obveznosti nemoteno poravnavajo.
"So pa terjatve, kjer sporazuma nismo dosegli, na primer z NLB. Ta vztraja pri svojem, ob tem pa nas je oškodovala za najmanj 50 tisoč evrov s prodajo stanovanj na javni dražbi. Nekaj problemov imamo tudi z ministrstvom za finance, ki nam ne izda soglasja za novo zadolževanje, čeprav jim dokazujemo, da dejansko ne gre za novo zadolževanje, ampak za najemanje novih kreditov, s katerimi bi poplačali stare. Naši krediti iz preteklega zadolževanja so bili najeti s sedem- in osemodstotno obrestno mero. Obrestne mere danes so bistveno nižje in ne presegajo treh odstotkov. Ne glede na to v letošnjem letu načrtujemo zmanjšanje dolga za najmanj 530 tisoč evrov. Če se nam bo uspelo brezobrestno zadolžiti pri državnem proračunu za 150 tisoč evrov, bo dolg občine manjši za 730 tisoč evrov. Če nas država ne bi prikrajšala za dober poldrugi milijon evrov v prejšnji evropski finančni perspektivi, gre za odvzeta sredstva za gradnjo vodovoda, bi danes občina nemoteno poslovala," je o letošnjem razdolževanju povedal Fartek. Dodal je še, da je ob njegovem začetku opravljanja županske funkcije dolg občine znašal 4,5 milijona evrov, proti koncu lanskega leta pa okrog 1,4 milijona.

Občina Šalovci: Z novim kreditom bi poplačali stare

Investicije v ceste, pločnike, hostel, medgeneracijski center ...

Vzporedno kljub vsemu v občini tečejo pomembni investicijski projekti. V sklepni fazi je ureditev občinskega središča s pločniki in ulično razsvetljavo. Letos bo občina financirala projektno dokumentacijo za ureditev krožišč in gradnjo pločnikov na državni cesti skozi Šalovce. "Da razvoj občine ne bi trpel na račun odločitev iz preteklosti, je treba iskati druge, predvsem evropske vire financiranja. Pri tem vlagamo velike napore, ki se vračajo v konkretnih sadovih. Iz naslova čezmejnega sodelovanja se bo obnovila cesta Budinci–Andovci. Skupaj s Koreniko smo v Šalovcih odprli medgeneracijsko središče. V sklepni fazi je naložba v hostel v Markovcih." Propadlo komunalno podjetje so nadomestili z lastnim režijskim obratom. V proračunu imajo novi vir – omrežnino za vodovodno omrežje. Glede razporejanja omrežnine je župan Fartek še vedno prepričan, da so goričke občine prikrajšane. Na glede na vse težave imajo v tekočem letu za naložbe namenjenih 450 tisoč evrov. "Poudaril bi postavko kmetijstva. Za spodbujanje kmetijstva in izboljšavo kmetijskih zemljišč namenjamo 34 tisoč evrov. Od tega je 23 tisoč evrov proračunskih sredstev, enajst tisoč pa pobranih sredstev za vzdrževanje gozdnih cest. Omenil bi še drugo plat proračuna - pri izdatkih. Za socialne transferje namenjamo 6,2 odstotka proračuna ali 153 tisoč evrov. Ključni postavki sta izvajanje pomoči na domu (48 tisoč evrov) in regresiranje oskrbe v domovih (90 tisoč evrov). To je realna slika Goričkega. To ni tarnanje, ampak opozorilo, da moramo iskati rešitve, da se bo trend staranja prebivalstva ustavil. Zato se zelo trudim, da v ta konec dobimo enega ali dva vlagatelja, ki bi odprla vsaj sto delovnih mest. Tudi med kmeti je opaziti pozitivno klimo in pripravljenost usmerjati se v nove programe, vendar moramo najti ustrezni vir financiranja, kajti naše kmetije ne premorejo investicijskih sredstev za obnovo na primer goveje črede," je o razvojnih načrtih občine povedal Fartek.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Kateremu bodočemu ministru oziroma ministrici Janševe vlade najbolj zaupate?
Andreju Širclju.
6%
46 glasov
Franciju Matozu.
8%
62 glasov
Tonetu Kajzerju.
1%
10 glasov
Borutu Rončeviću.
1%
6 glasov
Poloni Rifelj.
0%
2 glasov
Ignaciji Fridl Jarc.
1%
5 glasov
Suzani Lep Šimenko.
0%
3 glasov
Jerneju Vrtovcu.
4%
27 glasov
Valentinu Hajdinjaku.
1%
4 glasov
Janezu Ciglerju Kralju.
3%
20 glasov
Mateji Ribič.
0%
1 glasov
Moniki Kirbiš Rojs.
2%
15 glasov
Anžetu Logarju.
3%
19 glasov
Tadeju Ostrcu.
1%
9 glasov
Mihaelu Zupančiču.
0%
2 glasov
Nobenemu.
65%
488 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
5%
35 glasov
Skupaj glasov: 754