Marko Crnkovič
Slovenski mainstream mediji se radi izogibajo pisanju - poročanju ali izražanju mnenj - o drugih medijih. Tako je po eni strani prav in logično, ker to v glavnem niso teme, ki bi ljudi zelo zanimale. To so backstage problemi, ki so pomembni samo znotraj ceha.
Vmešavanje?
Mediji se najpogosteje vtikujejo v RTV Slovenija. Tudi to je po eni strani prav in logično, ker je to pač javni medij in po zaslugi transmisije tako imenovane civilne družbe skozi Programski svet najbolj odvisen od politike in politiziranja.
Zadnji primer takšnega vmešavanja - kot pravijo kritiki - v notranje zadeve RTV oziroma TVS je primer razreševanja ali poskusov razreševanja direktorice TVS Ljerke Bizilj in odgovorne urednice informativnega programa TVS Jadranke Rebernik.
Bogu bodi potoženo, da razen nekaterih, morda celo mnogih njunih podrejenih - kar pa nas žalujočih ostalih ne sme zanimati - nihče ni zadovoljen ne z Biziljevo ne z Rebernikovo. Nezadovoljni so gledalci (ki večinoma niti ne vedo, da sta za to zaslužni prav onidve). Nezadovoljna je večina v Programskem svetu in posledično seveda vlada, ki se bori za vpliv na TVS in to prodaja kot prizadevanja za boljši javni RTV-servis.
Vse je mogoče?
Kot vemo, generalni direktor Igor Kadunc hoče odstaviti Ljerko Bizilj, ker ta noče odstaviti Jadranke Rebernik zaradi Pirkovičevega intervjuja s Thompsonom. (Premestila je samo Pirkoviča samega.)
Intervju s Thompsonom je bil zgrešen in neprofesionalen kot že marsikaj in marsikdaj - toda očitno je bil kaplja čez rob.
Tudi prav. Očitkov na račun Jadranke Rebernik je bilo že pred tem veliko in bili so v glavnem utemeljeni. A kakor hitro se je vrhovna RTV-avtoriteta - namesto uredniških avtoritet, ki držijo skupaj! - po predvidenih kanalih lotila uresničevanja sankcij proti urednici, ki ne opravlja dobro svojega dela, že je prišlo do upora in obračanja dejstev.
Zdaj je naenkrat to postal politični problem. Začelo se je razlegati populistično govoričenje v obrambo ubogi revi ali revama, ki jo/ju hoče generalni direktor odstaviti. "Škandal!" vzklikajo desničarski dušebrižniki in si izmišljajo senzacionalistične naslove: "Cerarjeva vlada politično odstavlja direktorico in urednico javne televizije." Ali se jim je zmešalo? Ali so (nekateri) novinarji res postali tako hudobni in pokvarjeni, da izkoristijo vsako priložnost za pljuvanje po vladi? So res tako zaslepljeni, da ne vidijo profesionalnih problemov, ki jih Ljerka Bizilj in Jadranka Rebernik povzročata ali vsaj tolerirata? In ali so res tako usmiljeni samaritani, da zganjajo tak vik in krik, če nekomu zagrozi nevarnost, da bo odletel s položaja (in verjetno niti ne iz službe)?
Kriza vodenja in urednikovanja
Niso v krizi samo mediji kot novinarstvo in vsebine. Mediji niso v krizi samo zaradi novih tehnologij, spremenjenih navad in potrošniških prioritet uporabnikov, nelojalne konkurence družbenih omrežij itd. Gre tudi za krizo vodenja in krizo urednikovanja. Ljerka Bizilj in Jadranka Rebernik morda nista tako nesposobni in nevedni, kot je videti od daleč. Morda gre bolj za to, da novinarjev ne usmerjata (dovolj) ali pa ti ne upoštevajo njunih navodil, priporočil, nasvetov. Veste, za to so tukaj uredniki. Ne za to, da uveljavljajo politično voljo trenutnega vladajočega razreda. Uredniki so tu za to, da so za vsak primer bolj pametni od tistih, ki so jim podrejeni.
Pa saj tudi onidve ne upoštevata generalnega direktorja. Kot vemo iz Kadunčevega zapisa na RTV-blogu, ga Ljerka in Jadranka ne poslušata. Verjamem, da mnogi novinarji njuno profesionalno držo občudujejo kot pokončno, kot avtonomijo novinarstva. Jaz pa pravim drugače. Ne delajte drame iz tega, ker gre samo za rekonstrukcijo okopov profesionalnega novinarstva. Dovolj je bilo nakladanja o političnih pritiskih. Seveda so res kdaj bili ali so morda še vedno. A če še niste opazili: medtem ko vi nakladate o vmešavanju Cerarjeve vlade, gredo mediji k hudiču zaradi neprofesionalizma - ne pa zaradi teh domnevnih pritiskov.
