V Sindikatu delavcev migrantov Slovenije (SDMS) so z odobravanjem sprejeli nedavno odločitev vrhovnega sodišča, ki je v konkretnem primeru presodilo, da morajo biti delavci migranti, ki vlagajo davčno napoved na podlagi samoprijave, upravičeni do enake davčne (dohodninske) obravnave kot ostali davčni zavezanci v Sloveniji. Problem je nastal, ker se stroški prehrane in prevoza na delo (oba sta v Sloveniji neobdavčena) niso v celoti odšteli od dohodninske osnove, že drugače pa se delavcem migrantom odbijejo le v višini njihove konkretne dohodninske stopnje (16, 27, 34, 41 ali 50 odstotkov) - in ne v celoti, s čimer so močno prikrajšani, če vemo, da so lahko njihovi stroški prevoza na delo tudi več tisoč evrov letno.
Ogromno primerov neenake davčne obravnave
Kot je na tiskovni konferenci v Mariboru dejal Mario Fekonja, predsednik SDMS, je teh anomalij še več, in sicer pri nočnem in nadurnem delu, pri delu v težjih pogojih dela in pri obravnavi tedenskih in mesečnih migrantov. "Imeli smo problem zaposlenega slovenskega delavca v Avstriji, ki je prejel jubilejno nagrado za 25 let dela, in je moral v celoti plačati davek, saj ga slovenski davčni organi niso uvrstili ne v jubilejno nagrado za 20 ali 30 let, medtem ko za 25 let pri nas jubilejna nagrada ni predvidena. Ni pa tu le Avstrija, so še druge države - in vsaka ima to drugače urejeno. Pa tudi decembrsko plačilo januarja se upošteva za razliko od Slovenije za nazaj, medtem ko se stroškov dela za december ne upošteva v tistem davčnem letu. Težave so še z nadomestili za brezposelnost, ki so v Sloveniji maksimalnih 800 evrov bruto - in toliko dobijo največ izplačano delavci, ki so bili zaposleni v Avstriji, kam pa gre razlika, ki jo za takšnega delavca plača Avstrija Sloveniji, se sprašujemo. Pa tudi, ko delavci migranti v Sloveniji poiščejo zdravstveno oskrbo, Slovenija od Avstrije zahteva le vračilo za obvezno, ne pa tudi za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, čeprav bi to Avstrija plačala," je pojasnil Fekonja in dodal, da ima sto delavcev migrantov sto različnih zgodb s slovensko davkarijo in noben primer ni enak, v Ljubljano pa bodo hodili na pogovore na finančno ministrstvo le še takrat, ko bodo dobili na mizo konkretne predloge, so pa pripravljeni na določene dogovore na politični ravni, če bodo šli vsaj malo v popravo krivic, ki so se zgodili njihovim članom.
Odvetnika Slavko Vesenjak in Davor Ozmec, ki zastopata mnoge delavce migrante v sodnih postopkih zoper slovensko državo in davkarijo, pa sta izrecno poudarila, da naj delavci migranti ne glede na ugodno odločitev vrhovnega sodišča ne pričakujejo, da bodo že takoj prejeli denar. Sploh pa do njega ne bodo upravičeni tisti, katerih davčni postopki so se že zaključili in ki niso šli v pritožbe in tožbe - ali so vmes obupali in prenehali tožiti. Takšnih naj bi bilo kar 80 odstotkov primerov. Morda bodo lahko vlagali kakšne odškodninske tožbe, ker so plačali preveč dohodnine, a to za zdaj še pravno ni povsem jasno, mogoč pa je tudi politični dogovor med finančnim ministrstvom in Fursom na eni strani ter med SDMS kot zastopniki delavcev migrantov. Pričakovati pa je, da bo sodba vrhovnega sodišča vseeno novi mejnik pri političnem razumevanju položaja delavcev migrantov. V najslabšem primeru, tako odvetnika, pa so tisti, ki so plačevali dohodnino nazaj vse do leta 2013, ko je za delavce migrante še veljala splošna olajšava 7500 evrov, ki kasneje samoprijaviteljem ni bila priznana. V teh primerih je bila praktično celotna, tudi nekaj tisoč evrov na leto, plačana dohodnina preplačana. Mnogi so za neupravičeno poplačilo dolga najemali tudi posojila, s tem pa so jim nastajali dodatni stroški, ki jih ne bi bilo.
Dr. Barbara Breznik Pregl, podpredsednica SDMS, je opozorila, da je celotna zadeva z dohodninskimi doplačili imela velik vpliv na delo in življenje njihovih članov. "Napovedano je bilo, da bodo za samoprijavitelje doplačila minimalna, nato pa so jih pričakale položnice z enormnimi zneski. Ljudem je bilo zarubljeno premoženje, prodajati so morali avtomobile, tudi hiše, propadali so zakoni. Večina jih ni bila v stanju plačevati članarine sindikatu, kaj šele sodne takse. Vsi ti ljudje so ostalih praznih rok in edino higienično bi bilo, da jim država mimo sodne poti vrne, kar jim je neupravičeno zaračunala," je menila Breznik Preglova. Dr. Martin Ivec, nekdanji predsednik SDMS, pa je spomnil na odgovornost nekdanje državne sekretarke in zdaj finančne ministrice Mateje Vraničar Erman, ki pred leti ni želela prisluhniti njihovim argumentom, zato zdaj po razsodbi vrhovnega sodišča pričakuje njen odstop.
