Elizabeta Planinšič, Aleš Kocjan, Vesna Lovrec
Svojevrsten precedens je, so si enotni pravni teoretiki in praktiki, odločitev tožilstva, da novinarjem posreduje kazenske ovadbe za javno objavo v kazenskem primeru, ki še ni pravnomočno končan. A jasnega odgovora, ali se to sme ali ne, včeraj nismo dobili.
Spletni portal Pod črto je namreč, kot smo že poročali, objavil vsebino ovadb, ki so jih policisti napisali v postopkih zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Novinar je ovadbe pridobil z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja od tožilstva. Prvič, ko je zaprosil zanje, kar je bilo že lani, mu tožilstvo ni ugodilo - z utemeljitvijo, da je postopek v teku in bi lahko razkritje škodovalo izvedbi postopka. Pritožil se je pooblaščenki za dostop do informacij javnega značaja, a mu tudi ta ni ugodila. Zdaj pa je tožilstvo, konkretno tožilka specializiranega državnega tožilstva Blanka Žgajnar, svoje mnenje spremenila. Ocenila je, da razkritje podatkov ne bi škodilo interesom kazenskega postopka. Četudi so vsi navedeni primeri šele v fazi sodne preiskave. Da zakon o dostopu do informacij javnega značaja v osnovi določa dostop do vseh dokumentov, ki so bili sestavljeni v okviru delovanja organa, razen če je podana katera od izjem. V obravnavanem primeru sta prišli v poštev dve izjemi, to so osebni podatki in interesi kazenskega postopka. Žgajnarjeva je zdaj ocenila, da objava ovadb ne bi škodila interesom kazenskega postopka. Osebne podatke da pa so prikrili.
Tajna preiskava in takšni tudi dokumenti
Zoran Janković je prepričan, da Žgajnarjeva poskuša z njim dokončno obračunati prek javnosti in medijev namesto na sodišču. Opozoril je, da po zakonu preiskava ni javni postopek. Enako zatrjuje njegov odvetnik Janez Koščak – da je preiskava tajna in da je takšna torej tudi vsebina policijske ovadbe. Tudi zastopnik oškodovane farmacevtke, od katere naj bi bil ljubljanski župan v zameno, da ji uredi službo za nedoločen čas, terjal povračilo s spolnimi odnosi, Miha Kozinc, poudarja, da preiskava ni javna, postopkom tožilstva pa se čudi. Ob tem se mu zdi še bolj nerodno objavljanje ovadbe zato, ker so prisluhi v fazi pritožbe in bo drugostopenjsko sodišče odločalo, ali so sploh veljavni dokazi. Preiskovalna sodnica je namreč na predlog Jankovićevih odvetnikov iz spisa izločila prisluhe telefonskih pogovorov Zorana Jankovića, saj tožilka Žgajnarjeva v roku dveh let po koncu izvajanja prisluhov tožilstvu ni sporočila, da bo začela kazenski postopek proti Jankoviću. Na odločitev preiskovalne sodnice pa se je tožilstvo pritožilo na višje sodišče, sodišče pa naj bi o usodi dokaznega gradiva odločilo po koncu sodnih počitnic. "Precej neobičajno in zaskrbljujoče je, če bodo to počeli zdaj v vseh postopkih," je dejal Kozinc in opozoril na poseg v zasebnost. Da resno razmišlja o ukrepih proti tožilstvu in tožilki.
Ovadbe se do zdaj niso objavljale, čeprav nikjer ne piše, da je to prepovedano. A do pravnomočnosti obtožnice so postopki tajni, takšni naj bi bili tudi dokumenti
Kršena domneva nedolžnosti
Do nove prakse tožilstva so mnogi pravni strokovnjaki zadržani. Načeloma je preiskava tajna, menijo nekateri naši pravni strokovnjaki, ki ne želijo biti imenovani, in do zdaj je veljalo, da so podatki preiskave, dokler ni obtožnica pravnomočna, tajni. Zato se načeloma ovadbe do zdaj niso objavljale, čeprav nikjer ne piše, da je to prepovedano. Vendarle se tožilstvo do zdaj ni nikoli odločilo, da bi objavljalo ovadbe, ker je bilo to ponavadi v interesu preiskave.
Sodnik, strokovnjak za kazensko pravo dr. Zlatan Dežman pa meni, da je lahko z objavo ovadb v času preiskave kršena domneva nedolžnosti preiskovanca. "Ovadba sama zase ni dokaz," pravi profesor z mariborske pravne fakultete in dodaja, da bi bila predpostavka domneve nedolžnosti lahko v najslabšem primeru spodkopana s pravnomočno obtožnico. "V obtožnici so navedeni le razlogi za sum, niti še ne govorimo o utemeljenih razlogih in utemeljenem sumu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Gre le za določeno stopnjo verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje." Domneva nedolžnosti je torej lahko v medijskem spektaklu zelo omajana in zato lahko predstavlja takšna poteza tudi pritisk na sodne organe. Zaradi vsega navedenega Dežman ne vidi smisla v objavljanju ovadb.
Na ljubljanskem okrožnem sodišču dejanja Žgajnerjeve ne želijo komentirati, saj se "do ravnanja drugih organov ne morejo opredeljevati". Kaj si o vsem skupaj misli minister za pravosodje Goran Klemenčič, pa včeraj nismo uspeli izvedeti, saj odgovora na naša vprašanja z ministrstva zaradi ministrove prezasedenosti nismo dobili.
Dvojna tožilska merila
A če je tožilstvo po novem tako odprto do objave kazenskih ovadb, četudi smo novinarji do zdaj lahko s pomočjo zakona dostopali do sodb ali (pravnomočnih) obtožnic, so merila lahko tudi precej drugačna. Potem ko je okrožna sodnica ugodila izločitvi prisluhov v zadevi farmacevtka, se je na tako odločitev pritožila prav tožilka Žgajnerjeva. Opozorjeni, da so njene navedbe v pritožbi precej nenavadne, da se v enem delu sklicuje prav na interes javnosti in celo nalogo države, da se v takih primerih prisluhov ne izloči, smo od tožilstva želeli njeno pritožbo tudi uradno pridobiti. A iz specializiranega državnega tožilstva smo sredi julija prejeli odgovor, da vpogled "v odgovor državne tožilke Blanke Žgajnar na predlog obrambe za uničenje izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov še ni možen, saj je tožilstvo vložilo pritožbo zoper sklep preiskovalne sodnice in je zadeva v odločanju na Višjem sodišču v Ljubljani ter še ni pravnomočno zaključena".
Pritožbo Žgajnarjeve smo si le pridobili. Ob koncu dokumenta tožilka zatrjuje, da bo imelo sodišče lahko delo, če bi višje sodišče ob odločanju o izločitvi dokazov, torej prisluhov, sicer našlo zatrjevano kršitev (prekoračitev dvoletnega roka), a opravilo test sorazmernosti - kakšen vpliv ima ta kršitev pravice posameznika glede na interes javnosti in dolžnost države, da prepreči zlorabe funkcije in pooblastil. Kaznivo dejanje, ki se očita Jankoviću, da je skrajno zavržno, opozarja Žgajnerjeva, "poleg tega pa dejansko blati ugled javnih funkcij v državi in zmanjšuje zaupanje državljanov (kolikor ga sploh še je) v pravno državo; zato se mora država proti takšnim ekscesom posameznih funkcionarjev boriti z vsemi zakonitimi sredstvi, v takšnih primerih pa interes države brez najmanjšega dvoma prevlada nad pravicami posameznikov".
Kdo je Blanka Žgajnar
Blanka Žgajnar velja za sposobno in zagnano tožilko. Zato toliko bolj preseneča, da je pri usmerjanju pregona zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića zamudila rok za vložitev zahteve za sodno preiskavo. Odločitvi sodišča je sicer oporekala. Kariero je začela kot pomočnica okrožnega državnega tožilca leta 1999, od leta 2002 je okrožna tožilka, članica skupine tožilcev na Specializiranem državnem tožilstvu, kjer se ukvarjajo s pregonom organiziranega kriminala. V času, ko je bila generalna državna tožilka Barbara Brezigar, je vodila specializirano državno tožilstvo. Danes kandidira za vrhovno državno tožilko, so nam potrdili na tožilstvu.
V političnih koluarjih jo zaradi dobrega sodelovanja z Brezigarjevo in prosperiranja v času njenega vodenja tožilstva uvrščajo v desno politično sfero, vendar ljudje, ki jo poznajo, povedo, da nikoli ni izražala svojih političnih stališč - niti v neformalnih pogovorih. Za medije in novinarska vprašanja je bila vedno odprta in potrpežljiva, tudi ko je bilo treba medijem pojasnjevati bolj zapletene primere. V svoji tožilski karieri je vodila precej odmevnih pregonov, denimo v zadevi Balkanski bojevnik. Na prvi stopnji je dosegla tudi obsodbo Milka Novića - za umor direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika je bil obsojen na 25 let zaporne kazni.
Leta 2011 je bila v družbi Janje Hojnik, Jožefa Kovača, Gorana Klemenčiča, Francija Matoza, Vlaste Nussdorfer, Marka Pavlihe, Nataše Pirc Musar, Mira Cerarja in Gregorja Viranta izbrana med najvplivnejše pravnike v Sloveniji, ki jih izbirajo na portalu IUS-INFO. (ka)
