Marko Crnkovič
Sredi prejšnjega tedna, ko je kao peklenska vročina še vedno naraščala, je STA v slovenske medije lansiral fancy in očitno redefiniran izraz "tropska noč". Doslej smo namreč mislili, da je "tropska noč" nekaj, kar si ob zvokih salse in mojitosih, ki si jih pozabil šteti, privoščiš med poletnimi počitnicami. Ampak to zdaj ni več to. Gre za senzacionalistično vznemirljiv meteorološki pojav, ko se temperatura ponoči ne spusti pod 20 °C.
In to ni bilo na Karibih. "Tropska noč" je bila - na Voglu!
Ekstremno vreme je zanimivo
Enkrat za vselej bi rad opravil s temi meteorološkimi absurdi v medijih. Zakaj nas mediji tako morijo s to vročino? Ali pozimi z mrazom in snegom?
Priznam, tudi z mano je nekaj narobe. Na telefonu imam nekaj še kar zanesljivih vremenskih aplikacij, ki jih redno čekiram, vendar me vreme skoraj vedno preseneti. Ker si ne zapomnim napovedi. Niti za popoldan, kaj šele za naslednji dan, dva ali celo teden.
V bistvu me glede vremena zanima samo to, ali bo deževalo, ko se bom vračal s kolesom. Kako se primerno obleči, pa je najbolje ugotavljati tako, da stopimo na balkon ali vsaj pogledamo skozi okno.
Mimoze
Ekstremno vreme je zanimivo. Nisem prepričan, ali je 38 °C sredi poletja res ekstremno vreme, ampak danes smo take mimoze, da se nam že malo nadpovprečna temperatura zdi neverjetna. Po eni strani si želimo vremenskih ekstremov, ker nam je v življenju dolgčas in rabimo konverzacijske teme. Zato nam mediji strežejo z zaskrbljujočimi, ponavadi prenapihnjenimi, navzgor zaokroženimi napovedmi in legitimirajo naše pritoževanje nad domnevno neznosno vročino, mrazom, vetrom, dežjem, snegom itd. (ali bog ne daj nespluženimi cestami).
Nebogljeni pred naravnimi silami
Po drugi strani pa nas vreme straši. Vreme nam dopoveduje, da smo pred naravnimi silami nebogljeni. In ker se v svojih civiliziranih kokonih, s svojimi pametnimi napravami in drugimi izumi, ki nam lajšajo in lepšajo življenje, običajno počutimo tako varne, nas vrže iz tira že malo nadpovprečno višja ali nižja temperatura in druge oblike tako imenovanega ekstremnega vremena.
Do te mere še razumem to obsesijo z vremenom. Seveda pa slovenski mediji ne bi bili slovenski mediji, če iz tega ne bi delali totalne drame in če se pri tem ne bi prilagajali najnižjemu skupnemu imenovalcu. Vreme je dejansko postalo senzacionalistična tema.
Absolutni rekorder v absurdnih vremenskih predvidevanjih so temu primerno Slovenske novice, ki so iz meteorologije za morone naredile célo znanost in se jih za dobro voljo včasih splača preleteti že samo zato.
Toda ko vročina res pritisne, se nakladanju pridružijo tudi bolj resni mediji. Tako smo ta torek v Dnevniku TV Slovenija gledali tabloidi prispevek Eugenije Carl, ki je na primeru svoje klimatizirane pisarne in cestnega gradbišča primerjalno raziskovala, kako se kaj godi ubogim delavcem iz Bosne, ki jih delodajalci izkoriščajo na 48 °C na soncu.
Še dobro, da je bilo vroče. Če bi bila temperatura v mejah poletnega povprečja, bi garali še naprej, ne da bi se zanje kdo zmenil.
Kaj se dogaja z nami?
Med vsemi temi vremenskimi novicami zadnjega tedna sem zaznal samo eno res smiselno. Pa še ta je bila smiselna samo nehote. Televizijsko ekipo so poslali v dom upokojencev - ker penzionisti radi jamrajo, kajne, pa še vročina je za njih lahko zares nevarna -, tam pa je ena priletna gospa neženirano rekla, da cele dneve po televiziji spremljajo, kako narašča temperatura, vendar da včasih pa niso, ker sploh niso imeli termometra, kaj šele televizije, in so šli ven in na lastni koži ugotovili, ali je vroče ali ne.
Res, kaj se dogaja z nami? Zakaj je 38 °C taka drama? Zato, ker se to vedno dogaja poleti in ni bolj pametnih novic? Ker nas nič drugega več ne zanima? Zakaj nas to tako vznemirja, kot da ne bi imeli v slovenščini genialnega pregovora, da nam je za nekaj tako malo mar kot za lanski sneg? Ali za lansko vročino? Kdo se bo naslednje leto še spomnil, koliko stopinj je bilo prvi teden letošnjega avgusta?
