Letošnjega 53. Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture (SSJLK) se udeležuje 112 udeležencev iz 24 držav - študentov in univerzitetnih profesorjev slovenščine, slavistov ter drugih znanstvenih delavcev, prevajalcev in kulturnikov iz slovenskega zamejstva. V ponedeljek, 3. julija, je bilo slovesno odprtje seminarja v Mestnem muzeju Ljubljana.
Seminarski program je razdeljen na dopoldanski strokovni in popoldansko-večerni spremljevalni program. Strokovni del programa seminarja sestavljajo lektorske vaje, konverzacijski tečaji, vaje iz fonetike, posebni izbirni tečaji in predavanja uglednih strokovnjakov slovenskega jezikoslovja, literature, humanističnih in drugih ved; letos bodo ubrana na temo Ljubezen v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi.
Spremljevalni program vključuje tradicionalne oglede Ljubljane, ogled gledališke predstave v Slovenskem mladinskem gledališču Rokova modrina, razstave v Mestni galeriji Ljubljana in slovenskega filma Utrip ljubezni, celodnevno ekskurzijo na Kras in Obalo ter popoldansko ekskurzijo na Bled, literarno-glasbeni večer z Branetom Mozetičem in Ladom Jakšo ter zaključni glasbeni večer z DJ-jem in karaokami. V okviru letošnjega seminarja bodo odprli tudi razstavo Slovenski kulturni dogodki na univerzah po svetu in Svetovni dnevi.
Udeleženci seminarja so v Slovenijo prišli večinoma s pomočjo štipendij, ki jih tujim državam podeljuje Republika Slovenija v okviru meddržavnih pogodb in sporazumov (ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport) ter slovenskim zamejskim organizacijam (Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu). Predsednica 53. Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture je dr. Alojzija Zupan Sosič.
Enajsterica predavateljev
Enajst predavateljev se bo na ljubljanski filozofski fakulteti ukvarjalo z ljubeznijo v frazeologiji, leksikografiji, zakonodaji o jeziku, južnoslovanskih pesmih, španski viteški in pikareskni ljubezni, Cankarjevih romanih, slovenski književnosti 19. stoletja, likovnem ustvarjanju Božidarja Jakca, psihiatriji in psihoterapiji, odnosu do živali in političnem boju spolnih manjšin. "Strune ljubezni" bodo zapele tudi v Paradi mladih, izbirnih tečajih in spremljevalnih dogodkih, donele pa bodo tudi v celodnevnem seminarskem druženju.
Zakaj so izbrali temo Ljubezen v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi za 53. SSJLK, je razložila njegova predsednica dr. Alojzija Zupan Sosič: "Sledili smo smernicam sodobne znanosti, ki presega klasični evropski dualizem, ustaljen v filozofiji in znanosti od Platonovega vrednotenja čustev in razuma. Že v antiki je bila namreč ljubezen razlagana na več načinov. Čeprav jo je Empedokles razglasil za poglavitno silo v vesolju, jo je Platon razumel kot nasprotnost razuma, ki lahko postane celo grožnja družbenemu razvoju. Prav Platonovo vrednostno razlikovanje je vplivalo na dolgotrajno ločevanje med srcem in glavo, spremenjeno šele ob koncu prejšnjega stoletja. Takrat so strokovnjaki potrdili, da sta razmišljanje in čutenje pravzaprav v istem paketu, kar je označeval tudi nov termin čustvena inteligenca. Niz sprememb v znanosti je odprl pot bolj sistematičnemu znanstvenemu raziskovanju ljubezni. Sodobna znanost izhaja namreč iz osnovnega prepričanja, da je človekovo bistvo globoko zaznamovano z ljubeznijo, to absolutno vrednostjo pozitivnega čustvovanja, in da ljubezen ni samo temeljno čustveno stanje in delovanje človeka, ampak tudi krepost in vrednota, saj zaobseže skoraj vse moralne zgibe."
Umetniki in znanstveniki
"Ni naključje, da so prav umetniki in znanstveniki, ki so se poglobljeno ukvarjali z ljubeznijo, objavili inovativna in celo subverzivna spoznanja; če omenimo samo slovenska klasika, Franceta Prešerna in Ivana Cankarja. V slovenski književnosti je bil Prešeren prvi, ki je postavil ljubezen za vrhovno umetniško načelo, ko je združil več ljubezni (ljubezen do naroda, ženske in poezije). Usodo pesniške zbirke Erotika Ivana Cankarja poznamo vsi - že v prvi svoji knjigi je Cankar upesnil cel spekter ljubezenskih čustev, posebej pa je vznemiril slovensko javnost s provokativnostjo, saj se mu je erotika zdela primerno področje upora tradicionalni morali in poetiki."
Med letošnjimi referenti so Nataša Jakop, Simona Kranjc, Andreja Žele, Boris Kern, ki se bodo ukvarjali z ljubeznijo v jeziku; Aleksander Bjelčevič, Branka Kalenič Ramšak, Zvonko Kovač in Alojzija Zupan Sosič v literaturi; z ljubeznijo v kulturi pa se bodo spoprijeli (oziroma so se v zborniku že) Urša Ivanovič, Miklavž Komelj, Roman Kuhar in Maja Rus Makovec. Izbirna tečaja bosta vodila Draga Potočnjak in Andrej Šurla.
