Lanskega februarja, ko se je dal predsednik Borut Pahor peči na žaru, ste rekli, da se bo moral počasi odločiti, ali bo predsednik ali slehernik ali zvezdnik. Vse troje da ne bo šlo. Ampak očitno gre, a ne?
"Verjetno bi lahko zdaj popravil svojo takratno izjavo - očitno gre, da si lahko vse troje. Pa ne samo to. Imam občutek, da je gospod Pahor na nek način metamorf, človek, ki spreminja obliko in tudi vsebino. Včasih se res obnaša kot državnik, poudarja svojo državniško držo, govori resno, govori odločno in govori o resničnih problemih, ki zadevajo Slovenijo in svet, daje vtis, da ima jasna mnenja o političnih vprašanjih, tudi mednarodnih, recimo o integraciji Evrope. Večkrat je poudaril, da je zagovornik tesnega povezovanja Evrope, skorajda federalizacije, kar je v današnjih političnih konstelacijah najbrž utopično, je pa konkretni cilj, perspektiva, s katero se lahko strinjamo ali ne. Predstavlja povsem legitimno politično agendo. Gre torej za zelo državniško držo s pogledom v prihodnost. Po drugi strani pa se obnaša kot slehernik, kot nekdo od nas, in zdelo se je, da ta shizofrena pozicija ne bo zdržala. Očitno zdrži in očitno ljudem ustreza ta metamorfna, spreminjajoča se oblika, ki na nek način spominja na like iz serije filmov X-men. In tudi znotraj slehernika - če poskušamo malo bolj analitično pogledati na zadeve - spet igra različne vloge. Smetarja, frizerja, mesarja ... Se pravi tudi znotraj svoje vloge slehernika spreminja oblike in vsebine, v katerih se pojavlja."
Agenda institucije predsednika republike je nekako izpuhtela, imamo torej samopromocijo "slehernika", enega od nas. In zelo verjetno jo bomo spet "kupili".
"Zelo verjetno jo bomo. Bi pa opozoril na razmišljanje znanega poljsko-angleškega sociologa Zygmunta Baumana, ki v svoji sloviti knjigi Tekoča moderna govori tudi o konceptu ljudi, ki so sposobni družbene mobilizacije in ustvarjanja skupin pripadnikov. Teza je preprosta in zelo resnična. Če pogledamo skozi zgodovino, se profil ljudi, ki so sposobni večje mobilizacije, premika od modela mučenca v bolj prvotnih kulturah - ker kaj je Jezus Kristus drugega kot mučenec? - prek profila heroja, ki se začne pojavljati v srednjem veku in traja do konca druge svetovne vojne. Partizanska ikonografija, vemo, je polna herojev. Do modernosti - kjer mučence in heroje zamenja profil, ki se imenuje zvezdnik.
V modernem času so zvezdniki sposobni bistveno večje motivacije množic kot politiki. Težko si predstavljamo dogodek, kjer nastopa recimo predsednik Evropske komisije in ga spremlja na tisoče vreščečih najstnic ali vnetih oboževalcev. Kar pomeni, da se tudi vloga politika v družbi spreminja."
